... da so ženske prvič nastopile na drugih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1900 v Parizu? Tekmovale so v tenisu, golfu in croquetu.
... da si je olimpijski moto v latinščini CITIUS, ALTIUS, FORTIUS (hitreje, višje, močneje) Pierre de Coubertin (oče olimpijskih iger) izposodil od prijatelja Henryja Didona, dominikanskega duhovnika? Prvič je bil predstavljen na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924.
... da so v Antični Grčiji imeli kar štiri vrste iger, tako da so imeli vsako leto športno zabavo: pythian, nemean, isthmian in olimpijske igre, ki so bile seveda najpomembnejše?
... da so že v antični Grčiji med olimpijskimi igrami ustavili vse vojne, bitke, kaznovanja? Zaščititi so želeli namreč ljudi, ki so z vseh koncev Grčije potovali na olimpijske igre.
... da so olimpijski ogenj uporabljali že v antični Grčiji? Na olimpijskih igrah moderne dobe se je pojavil leta 1928 v Amsterdamu, na zimskih pa je prvič zagorel šele 36 let pozneje v Innsbrucku leta 1964.
... da je bil zmagovalec prvega olimpijskega teka 776 let pr. n. št. Corubus, po poklicu kuhar?
... da je na antičnih olimpijskih igrah zmagovalec dobil na glavo oljčni venec? Drugo- in tretjeuvrščeni nista dobila nič.
... da je leta 393 rimski cesar Teodezij prepovedal antične olimpijske igre? Poganske igre naj bi škodile državi, ki je za državno vero sprejela krščanstvo.
... da je na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah leta 1896 Nemec Carl Schumann osvojil štiri zlate medalje? Tri odličja je dobil v gimnastiki in eno v rokoborbi.
... da so ženske prvič nastopile na drugih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1900 v Parizu? Tekmovale so v tenisu, golfu in croquetu.
... da je bila leta 1900 na olimpijskih igrah edina tekma, ko so streljali na žive golobe? Zmagal je Avstralec Donald Macintosh, ki je ubil kar 21 golobov. Po tej tekmi niso nikoli več ubili živali za namen olimpijskih iger.
... da je bilo vlečenje vrvi olimpijska panoga med letoma 1900 in 1920?
... da se je polo (igra na konjih, podobna hokeju na travi) igrala na petih olimpijskih igrah? Tekmovali so leta 1900 v Parizu, 1908 v Londonu, 1920 v Antwerpnu, 1924 v Parizu in leta 1936 v Berlinu.
... da je bila prva olimpijska otvoritvena slovesnost prirejena na olimpijskih igrah v Londonu leta 1908?
... da je Rusija poslala le peščico športnikov na olimpijske igre leta 1908 in leta 1912? Pozneje ni bilo nobenega do leta 1952.
... da je bila dirka z motornimi čolni na sporedu olimpijskih iger le v Londonu leta 1908?
... da zaradi 1. in 2. svetovne vojne, ni bilo olimpijskih iger leta 1916, 1940 in 1944?
... da je najstarejši dobitnik olimpijske medalje Oscar Schwan iz Švedske? Leta 1920 je osvojil srebrno medaljo v streljanju, star 72 let.
... da je bil tenis na sporedu modernih olimpijskih iger vse do leta 1924, ko so ga umaknili? Na tekmovanje vseh tekmovanj se je vrnil po 64 letih, leta 1988.
... da je bil rokomet prvič na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 na željo Adolfa Hitlerja, ki je oboževal ta šport? Zaradi teh nesrečnih okoliščin je bil rokomet naslednjič na sporedu olimpijskih iger šele po dolgih 36 letih.
... da je bila Alice Coachman prva temnopolta atletinja, ki je na olimpijskih igrah (leta 1948 v Londonu) osvojila zlato medaljo v skoku v višino.
... da so bile prve paraolimpijske igre leta 1948 v Londonu?
... da ima največ olimpijskih odličij sovjetska gimnastičarka Larrisa Latynina? Nastopila je na treh olimpijskih igrah med letoma 1956 in 1964 in osvojila kar 18 odličij.
... da Južna Amerika in Afrika še nikoli nista bili prirediteljici olimpijskih iger? 2016 bodo poletne OI v Rio de Jeneiru.
... da so olimpijski ogenj prvič prižgali na zimskih OI šele leta 1964 v Innsbrucku, kar 36 let pozneje kot na poletnih, ko je leta 1928 zagorel v Amsterdamu?
... da je Carl Lewis edini atlet, ki mu je uspelo dvakrat usvojiti olimpijsko zlato medaljo v skoku v daljino (leta 1984 jo je osvojil v L. A. in štiri leta pozneje v Seulu).
... da je Južna Afrika imela prepoved nastopanja na olimpijskih igrah med letoma 1964 in 1992 zaradi uvedbe apartheida? Šele po odpravi tega so jih spet sprejeli v olimpijsko druščino.
... da je atlet Bob Beamon na olimpijskih igrah v Mexico Cityju leta 1968 v skoku v daljino popravil svetovni rekord kar za 55 centimetrov? Skočil je 8,90 metra.
... da je bil prva maskota olimpijskih iger Waldi, ki je bil simbol iger v Münchnu leta 1972?
... da so ženske prvič maraton tekle šele na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu?
... da je leta 1980 kar 65 držav na čelu z ZDA zaradi političnih razlogov (hladna vojna) bojkotiralo olimpijske igre v Moskvi?
... da je leta 1984 14 držav na čelu s takratno Sovjetsko zvezo zaradi političnih razlogov (hladna vojna) bojkotiralo olimpijske igre v Los Angelesu?
.. da so se poletne in zimske olimpijske igre vse do leta 1992 dogajale v istem koledarskem letu? Zdaj so na sporedu izmenično, in to vsaki dve leti.
... da sta samo Avstralija in Grčija nastopili na vseh olimpijskih igrah moderne dobe?
... da imajo štirje športniki medaljo tako z zimskih kot z letnih olimpijskih iger? Američan Eddie Eagan je leta 1920 zmagal v boksu, leta 1932 pa je dobil še zlato medaljo v bobu. Norvežan Jakob Tullin Thams je leta 1924 zmagal v smučarskih skokih, 12 let pozneje pa je osvojil še srebro v jadranju. Nemka Christa Luding - Rothenburger je v hitrostnem drsanju osvojila medalje na olimpijskih igrah leta 1984 in 1988 (zlato, srebro in bronasto kolajno), leta 1988 pa je bila še nosilka srebrne kolajne v kolesarstvu. Kanadčanka Lara Huges pa je leta 1996 osvojila bron v kolesarstvu, štiri leta pozneje pa še bron v hitrostnem drsanju.
... da so se olimpijske igre v Pekingu začele 8. 8. 2008 ob 8.08 zvečer po lokalnem času? Številka osem v kitajski folklori pomeni napredek, srečo in bogastvo.
... da je glasbo za olimpijsko himno napisal Spyros Samaras, besedilo pa Kostis Palmas? Olimpijska himna se je prvič predvajala ob dvigu zastave leta 1896 v Atenah. Za uradno himno olimpijskih iger pa so jo sprejeli šele leta 1957.
... da je olimpijsko zastavo zasnoval Pierre de Coubertin leta 1913?
... da pet sklenjenih obročev na olimpijski zastavi predstavlja celine – Ameriko, Oceanijo, Afriko, Azijo in Evropo?
Iz Lise
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem