V deželi, kjer dolge in mrzle zime niso nič neobičajnega, poznajo preprost gospodinjski trik, ki se na prvi pogled zdi nelogičen, a lahko reši eno največjih zimskih nadlog v naših domovih.
Ko se temperature spustijo pod ničlo, balkoni in terase za številna gospodinjstva niso več primerni za sušenje perila. Mokra oblačila se preselijo v dnevne sobe, spalnice in hodnike, kjer se pogosto sušijo več dni. Toda takšna navada ima lahko neprijetne posledice: zarosena okna, vlažne stene, zatohel vonj in celo pojav plesni.
Na Norveškem, kjer so zime dolge in hladne, se težave lotevajo s preprosto navado, ki ne zahteva dragih naprav ali posebnih pripomočkov. Njihova skrivnost je v načinu prezračevanja prostorov.
Namesto da bi imeli okna več ur priprta, jih za kratek čas odprejo povsem na stežaj. Takšno intenzivno prezračevanje omogoča hitro izmenjavo zraka, ne da bi se pri tem pretirano ohladile stene in pohištvo.
Zakaj je ta trik tako učinkovit?
Mokra oblačila med sušenjem v prostor sproščajo vodno paro. Če zrak ne kroži in vlaga nima možnosti uhajanja, se začne nabirati na hladnejših površinah, predvsem na oknih in zunanjih stenah. Čeprav se sliši nenavadno, je hladen zimski zrak pogosto precej bolj suh od toplega zraka v stanovanju. Ko skozi odprta okna vstopi v prostor in se segreje, lahko sprejme dodatno vlago, ki izhlapeva iz perila.
Priporočljivo je, da okna za pet do deset minut povsem odprete, po možnosti ustvarite kratek prepih, nato pa jih znova zaprete. Postopek lahko čez dan večkrat ponovite, zlasti če opazite kondenzacijo na steklu. Dolgotrajno odpiranje oken na kip je manj priporočljivo, saj se lahko okolica okenskih okvirjev in bližnje stene močno ohladijo. Prav na takšnih površinah se vlaga še lažje kondenzira.
Pomembno je tudi, kako razporedite oblačila
Prezračevanje pa ni edina skrivnost učinkovitega sušenja. Veliko razliko naredi že pravilna razporeditev perila na stojalu. Oblačila naj se med seboj ne dotikajo, saj mora zrak krožiti tudi med posameznimi kosi. Debelejše brisače, puloverje in trenirke razprostrite čim bolj na široko, srajce in majice pa lahko obesite na obešalnike. Stojala ne postavljajte neposredno ob hladne zunanje stene, mokrega perila pa ne polagajte čez radiatorje.
Pomembno je tudi, da pralni stroj pred koncem pranja opravi dovolj učinkovito centrifugiranje, če to dopuščajo oznake na oblačilih. Manj vode v tkanini pomeni hitrejše sušenje in manj vlage v stanovanju.
Kje je perilo najbolje sušiti?
Najprimernejši je prostor z dobrim prezračevanjem, kjer lahko spremljate vlažnost zraka. Če imate kopalnico z učinkovitim prezračevalnim sistemom ali ločeno pralnico, je to lahko dobra izbira. Spalnica je praviloma manj primerna, zlasti če v njej ponoči spi več ljudi in je prezračevanje slabo. Izogibajte se tudi zaprtim kotom, prostoru za velikimi omarami in hladnim stenam, kjer se vlaga najraje zadržuje.
Koristen pripomoček je higrometer, ki meri relativno vlažnost zraka. Pozimi je v večini stanovanj priporočljivo vzdrževati približno 30- do 50-odstotno vlažnost. Če ta pogosto presega 60 odstotkov, je smiselno izboljšati prezračevanje ali razmisliti o razvlaževalniku zraka. Pomaga lahko tudi ventilator, vendar z eno pomembno razliko: pospešuje izhlapevanje vode iz oblačil, vlage pa sam po sebi ne odstranjuje iz prostora.
Največja napaka, ki jo delamo pozimi
Ko se začne kurilna sezona, številni skoraj povsem prenehajo odpirati okna, ker želijo ohraniti toploto. Toda vlaga v stanovanju ne nastaja le zaradi sušenja perila, temveč tudi med kuhanjem, prhanjem in celo dihanjem. Če je ne odstranjujemo, se postopoma kopiči, kar ustvarja ugodne razmere za razvoj plesni in pršic. To je lahko še posebej neprijetno za ljudi z alergijami, astmo in drugimi težavami z dihali.
