Teambuilding pogosto išče načine, kako sodelavce povezati tudi zunaj delovnega okolja. Prav to pa se zgodi pri skupni kulinarični izkušnji – še zlasti ko se ekipa loti priprave nečesa tako posebnega, kot je prekmurska gibanica.
Delavnica peke v Hiši gibanice je našo ekipo povezala na način, ki ga v pisarni težko dosežemo, saj smo drug drugega spoznali v povsem novi vlogi in čisto drugačnem vzdušju.
Pri pripravi gibanice, te zaščitene tradicionalne slovenske dobrote, je namreč ključnega pomena sodelovanje. Vsaka plast – mak, skuta, orehi in jabolka – mora biti pripravljena skrbno in v pravem zaporedju, zato nihče ne more ustvariti sladice sam. Tako kot pri dobrem timu mora tudi pri tem vsak prispevati svoj del. Med tehtanjem sestavin, mešanjem nadevov in plastenjem testa se spontano razvije komunikacija, izmenjujejo se ideje in predvsem se (ob kakšni nerodnosti ali šaljivem komentarju) veliko smeji. Prav ta kombinacija skupnega cilja in sproščenega vzdušja pa je tisto, kar sodelavce najbolj poveže.
Posebnost takšne aktivnosti, kot je priprava gibanice, je tudi v tem, da ljudi postavi v drugačne situacije kot običajno delo. Tisti, ki v službi vodijo projekte, so lahko tokrat prvič z rokami v moki, medtem ko kdo drug prevzame pobudo pri organizaciji korakov priprave. Takšne vloge razbijejo običajne hierarhije in omogočijo, da se sodelavci vidijo z nove perspektive. Ko skupaj ustvarjamo nekaj oprijemljivega – v tem primeru tradicionalno prekmursko gibanico – se občutek skupnosti okrepi veliko bolj naravno.
Ambient in zgodba s težo
Pomemben del izkušnje pa sta seveda tudi pravi ambient in zgodba, ki jo nosi kulinarika. V Hiši gibanice v prekmurskih Renkovcih, v prenovljeni domačiji s toplim, domačnim vzdušjem, smo poleg same peke spoznali tudi zgodovino in pomen te znamenite slovenske sladice ter tudi drobne skrivnosti, ki jih poznajo le prekmurske pekovske mojstrice. Spoznanje, da pripravljamo jed z dolgo tradicijo in zaščiteno recepturo, je delavnici dodalo posebno težo in občutek skupnega ponosa.
Gibanica kot simbol
Največja vrednost takšnega teambuildinga pa je prav v samem procesu. Ko ekipa začne iz nič – le z moko, makom, orehi, skuto in jabolki na mizi – in na koncu skupaj ustvari popolno večplastno sladico, se vzpostavi občutek skupnega dosežka. Vsak kos gibanice tako postane simbol sodelovanja, potrpežljivosti in dobre energije, ki se je med člani ekipe razvila med ustvarjanjem.
In prav v tem je skrivnost uspešnosti takšne delavnice: skupna peka zahteva sodelovanje, spodbuja spontano komunikacijo in ustvarja pristne trenutke, ki sodelavce povežejo veliko bolj kot klasične timske aktivnosti. Tako kot plasti gibanice se tudi odnosi v ekipi zgradijo postopoma – a ko se združijo, ustvarijo nekaj resnično posebnega.
Hiša gibanice, nastala pod znamko Hudo dobro, je prostor, kjer se povežejo slovenska tradicija in dediščina, kulinarika, turizem, lokalna pridelava in družbeno odgovorna nota (gibanice ročno izdelujejo invalidi).
Dodana vrednost obiska Hiše gibanice
Čeprav Hiša gibanice ostaja zvesta zaščiteni prekmurski gibanici, pa tradicijo še naprej razvija. Tako lahko tam spoznate tudi druge vrste gibanic, med katerimi so najbolj prepoznavne gibanica s ''prekmursko pistacijo'' (bučna semena kot alternativa orehom), bučna gibanica brez mlečnih izdelkov ter nove interpretacije, ki sledijo sezonskosti – pomladna, poletna, jesenska in zimska gibanica.
V njihovi kulinarični trgovinici pa imate na voljo še pester izbor drugih dobrot, kot so sadni trakci, hrustljavi keksi in krekerji ter domače marmelade, omake in namazi. Njihova posebnost je, da jih spretne roke zaposlenih invalidov ustvarjajo iz lokalnih surovin ter viškov sadja in zelenjave, pri čemer sodelujejo z lokalnimi kmetijami in trgovinami. Tako se krepi lokalno gospodarstvo, ohranjajo tradicionalne pridelovalne prakse ter zmanjšujeta transport in vpliv na okolje.
Odpravite se na izlet v Prekmurje in si s sodelavci privoščite prav poseben teambuilding priprave gibanice ali pa s prijatelji ali družino uživajte v degustacijah njihovih dobrot.
View this post on Instagram