Barbara Tanze: "Težave z nošenjem mask so pokazatelj, kako razširjen je problem disfunkcionalnega dihanja"

Pri uredništvu Aktivni smo se pogovarjali z Barbaro Tanze, strokovnjakinjo, ki se ukvarja predvsem z dihanjem. Po izobrazbi je magistrica solo petja in pevske pedagogike, a pravi, da je njena največja strast raziskovanje optimalnega dihanja. Ravno zato je kasneje študirala in raziskovala še številne dihalne metode.

"Zdi se mi, da je dihanje zelo široko področje, ki ima velik vpliv na naše življenje, po drugi strani pa gre za precej specifično zadevo, ki jo je treba prilagoditi posamezniku," je povedala.

Barbara je tudi velika športna navdušenka, zato se veliko ukvarja tudi z dihanjem športnikov oziroma dihanjem med aktivnostjo. Sodeluje s številnimi amaterskimi in profesionalnimi športniki, ter jim pomaga poiskati metode, ki pripomorejo k boljšim rezultatom.

Kako to, da ste se navdušili ravno nad dihanjem?

Gre za široko področje, ki pa ga lahko uporabljamo za zelo specifične namene. Dihanje ima vpliv na toliko različnih stvari pri vsakemu posamezniku, tako da bi lahko rekli, da je vsak človek nekakšna „sestavljanka“. To raziskovanje in odkrivanje delov je tisto, kar mene osebno najbolj zanima.

Rada se posvetim človeku in se ne želim oklepati samo ene metode. Preizkušam, raziskujem in ugotavljam, kaj posamezniku najbolj ustreza, saj menim, da si vsak človek zasluži individualno obravnavo.

Kako se vaše metode razlikujejo od drugih?

Ne ukvarjam se več samo z eno metodo, ampak se poskušam vsak dan naučiti nekaj novega; vsak dan berem nove raziskave, preizkušam nove pristope. Ne želim ostajati v ozkih okvirjih, zato nenehno širim znanje in ga nadgrajujem.

Verjamem, da je namen metod to, da služijo nam in ne obratno, zato neprestano odkrivam različne metode, da lahko tudi pomagam čim več ljudem. Bolj, kot raziskujem, bolj tudi verjamem, da ni samo ene resnice ali ene pravilne metode. Pomembno je, da slednje prilagodimo posameznikom.

Želim si, da moje dihalne vaje služijo človeku, in ne človek njim – da torej res vsako vajo prilagodimo tako, da nam najbolj ustreza.

Kako dolgo se že ukvarjate z dihanjem?

Po izobrazbi sem magistrica solo petja in pevske pedagogike, zato se z dihanjem ukvarjam že zelo dolgo. Pred dobrimi 10 leti pa sem se začela bolj zanimati za samo mehaniko dihanja.

Petje mi je bilo vedno naravno in kot mlada pevka se nisem poglabljala v to, kako je to povezano z dihom. Pred dobrimi 10 leti pa sem imela glavno vlogo v operi Traviata in telo mi je takrat sporočilo, da ima enostavno dovolj. To me je spodbudilo, da sem se začela bolj ukvarjati s tem, kaj potrebujem in med drugim sem se pričela zanimati za mehaniko dihanja.

Kako se je pričela vaša pot?

Najprej sem spoznala "MDH breathing coordination". Pri tej metodi se predvsem osredotočamo na to, kaj se dogaja medtem, ko dihamo. Kako se različne strukture v telesu premikajo in kako sodelujejo. To mi je odprlo oči in takrat sem šele začela razmišljati o tem, kaj se v mojem telesu dogaja. 

Po 4 letih študija in prakse sem razširila svoje znanja tudi z drugimi metodami, s katerimi sem se naučila še več o fiziologiji, koristi raznih dihalnih vaj in vplivu dihanja na živčni sistem. 

Menite, da ljudje dovolj dobro poznamo svoje dihanje?

Ne, prej bi rekla nasprotno; o tem se že v šolah premalo učimo in nasploh imamo o dihanju zelo malo informacij. Še te, ki jih imamo, so pogosto nekoristne.

Veliko ljudi sploh ne razmišlja o tem, kako dihajo. Kaj se pri dihanju dogaja? In če o tem nimamo zanesljivih informacij, se gremo nekakšno „loterijo“: morda imamo srečo in je z našim telesom vse v redu oziroma je naše dihanje učinkovito, morda pa tudi ne.

Ljudje zelo slabo poznamo svoje telo, sploh takrat, ko vse deluje v redu. Brez vsaj osnovnega razumevanja delovanja lastnega telesa pa smo vedno odvisni od drugih; strokovnjakov, terapevtov... Absolutno se strinjam da v primeru težav obiščemo strokovnjaka, a zase lahko z malo več znanja poskrbimo že preventivno.

Pomembno je, da poznamo svoje telo in razumemo procese, ki se v njem dogajajo. V tem primeru bomo tudi če nastopijo težave, strokovnjakom lahko dali bolj točne informacije in jim tako pomagali pri diagnozi ter iskanju rešitve.

Do kakšnih težav lahko pride zaradi nepravilnega dihanja?

Težav, ki lahko nastanejo zaradi neustreznega dihanja je veliko. Dihanje je osnova delovanja našega telesa. Če je slednje ne funkcionira, se bodo lahko poznajo težave tudi na vseh ostalih področjih.

Kot primer lahko navedem, da zaradi neustreznega dihanja lahko celo pride do bolečin v hrbtu ali vratu.

Kako pa pride do težav s hrbtenico in vratom zaradi dihanja?

Če pri dihanju po nepotrebnem uporabljamo zgornje mišice vratu, namesto, da bi to funkcijo opravljale medrebrne mišice ter prepona, so mišice na vratu neprestano v stanju pripravljenosti. To lahko privede do prekomerne napetosti, ki jih lahko čutimo kot bolečino ter ostalih težav.

Nekaj novejših raziskav kaže, da naj bi drža imela manj vpliva na bolečine v hrbtu kot smo do sedaj mislili. Večji problem je v pomanjkanju gibanja – če smo v nekem položaju dlje časa, tudi, če imamo ob tem „pravilno“ držo, lahko pride do bolečin. Pri preprečevanju bolečine nam najbolj pomaga, da se gibamo in tukaj ima ogromno vlogo dihanje.

Večina ljudi si pljuča predstavlja samo v zgornjem in sprednjem delu prsnega koša, zato pri dihanju večkrat damo več pozornosti temu delu. To pa pomeni, da tudi med dihanjem zanemarjamo spodnji in hrbtni del – ta se posledično ne premika na učinkovit način, kar pomeni, da bo tudi v ledvenem delu veliko manj tega stalnega, ritmičnega gibanja reber, kakor bi ga lahko bilo.

Ob funkcionalnem dihanju poskrbimo za neprestano gibanje tudi v hrbtenici in posledično lahko preprečimo bolečine zaradi dolgega sedenja.

Kaj pa mentalno zdravje? Ima dihanje vpliv tudi npr. na koncentracijo?

Absolutno. Za primanjkovanje koncentracije je eden najpogostejših razlogov ta, da prehitro dihamo - prehitro dihanje pa otežuje vnos kisika v kri in v celice, ki ga nujno potrebujejo (na primer možganske celice). 

Veliko vlogo igra tudi ogljikov dioksid, ki deluje kot razširjevalec žil. Če nam ga primanjkuje, se naše žile boljskrčijo, kar pomeni tudi, da se kisik in druge hranilne snovi ne morejo tako hitro premikati po njih. Skratka; če je v krvi premalo ogljikovega dioksida, tudi kisik ne more priti v celice na učinkovit način. 

Kaj lahko naredimo, če opazimo, da nam primanjkuje koncentracije?

Za začetek pomaga že, če se malo razgibamo. Potem pa je pomembno, da opazujemo svoje dihanje in ga po potrebi prilagodimo.

V času, ko je bilo obvezno nositi zaščitne maske, je veliko ljudi poročalo o oteženem dihanju. Zakaj se v primeru nošenja mask pojavijo težave in kako si lahko pomagamo?

Menim, da so nam težave z masko samo pokazale, kako razširjen je problem disfunkcionalnega dihanja ter kako površno je znanje ljudi o dihalni fiziologiji, vlogi ogljikovega dioksida in kisika, itd.

Maske so verjetno največjo težavo predstavljale ljudem, ki so vajeni dihati skozi usta tudi pri mirovanju ali ki so navajeni na prehitro dihalno frekvenco tudi takrat, ko niso telesno aktivni. To je precej pogosto tudi pri otrocih. Težava nastane, ker ob dihanju skozi usta načeloma dihamo tudi precej hitro in izdihujemo preveč ogljikovega dioksida.

Naše telo ima tako imenovane kemoreceptorje, ki v našem telesu nenehno merijo nivo ogljikovega dioksida, da lahko prilagodimo hitrost dihanja trenutnim potrebam telesa. Večja aktivnost vodi do večje produkcije ogljikovega dioksida in posledično do hitrejšega dihanja.

Če se navadimo, da tudi pri mirovanju dihamo s hitro frekvenco se naši kemoreceptorji temu prilagajajo in tako pride do hiperventilacije (prehitrega dihanja) tudi, če to sploh ni potrebno. Če ima telo občutek, da rabi večji volumen zraka, je pogosta posledica, da dihamo skozi usta; tako se začne začaran krog, ki s seboj prinese veliko nekoristnih stranskih učinkov za naše telo - od manjšega segrevanja in razkuževanja zraka do otrodontskih težav predvsem pri mladih. 

Maska zadržuje vlago, ki jo izdihnemo z izdihom. Tukaj gre za večje kapljice, ki ne morejo iti tako hitro skozi masko. Tega zadrževanja vlage ter upora, ki ga maska postavi zraku nasploh se zavedamo dosti bolj jasno, ko dihamo hitreje in skozi usta. 

Ravno to zadrževanje vlage naše telo spodbudi, da dihamo počasneje. Če smo vajeni dihati hitro in skozi usta že brez maske (in se nismo tega nikoli zavedali), potem bo dihanje z masko za nas velik izziv. 

Rešitev? Dihajmo skozi nos, saj tako dihamo bolj počasi in izločimo manj vlage. Pomagalo bi tudi,če se učimo dihati bolj počasi – to bi nasploh pomagalo v življenju, ne samo v primeru mask; počasnejše dihanje izboljša koncentracijo, prebavo in še več drugih težav.

Kaj pa ljudje, ki so preboleli Covid-19? Je pri njih opaziti kakršne koli težave z dihanjem po preboleli bolezni?

Tukaj lahko govorim le za osebe, ki sem jih videla v svoji praksi in se zavedam, da so lahko posledice te bolezni zelo različne. Dejstvo pa je, da ko ljudje veliko kašljamo, se ob tem spreminja dihalni vzorec. V primeru Covid-19 so posamezniki pogosto pričali o ekstremnem, močnem kašlju, kar lahko povzroči težave tudi po preboleli bolezni.

Ko kašljamo naš dihalni mehanizem uporablja vso silo, da lahko iz pljuč izloči tujek. A ob tem vse mišice, ki jih uporabljamo za kašelj (ali samo že pri oteženem dihanju) uporabljamo veliko bolj mišične sile.

S tem mišice „natreniramo“ in ob tem se dostikrat spremenijo dihalni vzorci – tudi po tem, ko že ozdravimo. S kašljem torej velikokrat "natreniramo" disfunkcionalno dihanje. 

Težava je v tem, da se novega vzorca dihanja pogosto ne zavedamo. Težave opazimo šele ob obremenitvah: ko denimo hodimo po stopnicah se veliko prej zadihamo, saj nam nov način dihanja ne zadostuje več.

Po preboleli bolezni je zato pomembno, da se posvetimo dihanju in opazujemo, če se je naš dihalni vzorec spremenil. Težave si lahko pomagamo odpravljati z manualno terapijo ali re-edukacijo.

Kaj pa dihanje in šport? Na kaj moramo biti pozorni med aktivnostjo?

Svetujem čim več dihanja skozi nos. Večina športnih trenerjev daje zelo malo poudarka dihanju, a ravno dihanje lahko omejuje rezultate. Veliko športnikov svetuje vdih skozi nos, izdih skozi usta. To je v nekaterih primerih res ustrezna tehnika, ni pa vedno. Smiselno bi bilo, da bi manj posploševali ter prilagodili način dihanja vsakemu posamezniku in situaciji. 

Načeloma je priporočeno dihanje skozi nos. Če so dihalne mišice dovolj močne, bo to izvedljivo.

S tem, ko dihamo skozi nos izgubimo tudi manj tekočine, kar je še posebej pomembno pri vzdržljivostnih športih. S pravilnim dihanjem izboljšujemo tudi stabilnost telesa in posledično izgubljamo manj energije za stabilizacijo. Izboljša se tudi koncentracija, kar je pri športu prav tako pomembno.

Seveda pa je tudi dihanje med aktivnostjo proces in nekaj, kar moramo osvojiti. Zato je najbolje, da se za začetek pričnemo zavedati svojega diha in tudi med aktivnostjo zavestno razmišljati, kako dihamo. Tako počasi in postopoma lahko odkrijemo tehnike in frekvenco dihanja, ki je za nas najbolj optimalna.

Najlažje pa je seveda, da sodelujemo s strokovnjakom za optimalno dihanje, kar lahko z ustreznim testiranjem in točno prilagojenimi vajami bistveno skrajša proces treninga dihanja.

Več o Barbari in njenem delu si preberite na njeni spletni strani ali Instagram profilu.

Intervju pripravila: Veronika Sivka

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek