Prekomerni turizem: je slovenska rešitev res lahko le postavitev zapornice v Bohinju?

Prekomerni turizem oziroma po angleško »overtourism« pomeni, da je na neki destinaciji obiskovalcev preveč in da se je zaradi tega kakovost življenja na tem območju ali kakovost izkušnje nesprejemljivo poslabšala.

Najbolj znani primer prekomernega turizma so italijanske Benetke, kjer so domačini dolga leta opozarjali na nevzdržno bivanje zaradi prevelikega števila obiskovalcev v mestu. Benečani zaradi tega niso mogli učinkovito hoditi po opravkih, v trgovine, kraten jim je bil celo spanec. Podobne probleme imajo tudi v Barceloni, Dubrovniku, Santoriniju. Na teh destinacijah prekomerni turizem že spreminja kulturo, naravo in okolico. Avtentičnost krajev je vidno uničena. So v podobnem položaju tudi Ljubljana, Bled in Postojna?

Pred kratkim se je na bohinjskem pojavila pobuda, v kateri je bil zapisan predlog postavitve zapornice na glavni cesti, ki vodi v Bohinj. Namen zapornice naj bi bil preprečevanje vstopa enodnevnim obiskovalcem v dolino, češ da le-ti uničujejo naravo in s svojo številčnostjo ovirajo življenje domačinov.

Taka iniciativa je klasičen odziv na prekomerni turizem. In vendar, ali je preprečevanje dostopa do skupnega dobrega prava pot? Verjetno ne. Potrebno je najti drugačne rešitve. Z "overtourismom" so imeli probleme v ostalinah mesta Machu Picchu. Peru je zato omejil dnevno število obiskovalcev. Ko je postalo jasno, da je rajska plaža Maya, zaradi prevelikega obiska, na robu uničenja, je podobno rešitev je sprejela tudi Tajska. Otok, na kateri se omenjena plaža nahaja, so zaprli za več kot eno leto in nato omejili obisk le na določen del leta. S takimi rešitvami sta si ta dva cilja popotnikov vidno opomogla. 

Rešitve, primerne za slovenske kraje, ki se spopadajo s prekomernim turizmom, se lahko navede v štirih točkah.

1. Boljša infrastruktura

Naj se sliši še tako neverjetno, za prekomerni turizem obstajajo rešitve. Skoraj vsak Slovenec ve, da bo ob sezonskem obisku Bleda skoraj zagotovo obstal v prometnem zamašku. Slovenski turistični biser je pač lep, užiti si ga želijo vsi - tujci in domačini. Pa se ga sploh da prometno osvoboditi (brez da bi količino vozil zmanjšali?) Seveda, kajti skoraj vsa vozila se zmeraj vozijo le po eni cesti. Obvoznica in še nekaj drugih prometnih rešitev se še čaka, prav tako večja brezplačna zunanja parkirišča, ki bi jih z jezerom povezoval brezplačen prevoz. Na tem področju je sosednji Bohinj storil korak naprej. Učinkovite ceste, sprehajališča in ostala infrastruktura so pri izničevanju prekomernega turizma izjemnega pomena. 

2. Boljše informiranje

Obiskovalcem je treba predajati informacije o tem, kdaj je obremenjenost najmanjša in največja, kdaj je ogled izbrane atrakcije priporočljiv ali odsvetovan. Sodobna tehnologija to omogoča, le turistične destinacije jo morajo sprejeti. Ste v katerem od tutrističnih krajev Sloveniji že opazili informativne monitorje? Letake? Informatorje, ki bi svetovali o načinu obiska?

3. Upravljanje tokov

Omejitev količine ljudi na določenem mestu pomeni razbremenjevanje kraja in s tem boljšo izkušnjo. Upravljanje tokov pomeni dobesedno zapiranje prehoda za ljudi, vse dokler tisti pred njimi ne gredo naprej. Nedavno so se nekatere alpske doline začele posluževati tega sistema. 

4. Podporna izkušnja za razpršitev obiskovalcev

Za omilitev pritiska na določen prostor je treba obiskovalce razpršiti. Nujno je, da turistični kraj ponudi raznolik nabor izkušenj, kajti samo te zagotavljajo upočasnitev tokov. Tematske poti, mali muzeji, male atrakcije, smerokazi, animacija, elektronske rešitve z zvočnimi vodniki, promocija bližnjih krajev in obrobnih znamenitosti. Vse to omili pritisk ljudi in preprečuje turizmu, da bi se prekomerno razširil. Ste si na Bledu oziroma v njegovi okolici že ogledali slap Iglica? Se sprehodili do smeke velikanke? Obiskali enega od čebelarjev in preizkusili apiterapijo? Obiskali Dobro goro in občudovali razgled z nje? Ob obisku vsake od teh atrakcij ne boste ob jezeru delali prav nobene gneče.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord