Matej Meglič: "Rečejo mi, da sem jim naredil dan, v bistvu pa so ga oni meni."

19. 4. 2015
Deli

Matej Meglič je član lanskoletne dobrodelne odprave Mongol Charity Rally in član žirije natečaja Share Dunlop Spirit. V intervjuju smo ga povprašali o vzgibih za Mongol Charity Rally, čaru samostojnih potovanj, ključni opremi za potovanja in še marsičem. O tem, zakaj je samostojno potovanje neprecenljiva in zelo lepa izkušnja, pravi: "Ko veš, da za tabo ni mami in očija, ki bi ti "odnesla rit", če gre kaj narobe, takrat odgovornost naraste, odpre se ti povsem nov pogled na svet. Biti zares sam je poseben občutek, zato grem še vedno rad kam tudi sam, čeprav imam punco in se imava tudi skupaj na poti super."

Kam si se odpravil na prvo samostojno potovanje? Zakaj tja? Kaj ti je s tega potovanja najbolj ostalo v spominu?

Šel sem na rt Glavotok na otoku Krku. Res sem šel čisto sam, brez družbe in še vedno hodim tja na oddih, ki je samo zame. Tam so mir, tišina in prekrasni sončni zahodi, ob katerih sem se pred leti resneje začel ukvarjati s fotografijo. Biti prvič zares sam je neprecenljiva in zelo lepa izkušnja. Ko veš, da za tabo ni mami in očija, ki bi ti "odnesla rit", če gre kaj narobe, takrat odgovornost naraste, odpre se ti povsem nov pogled na svet. Biti zares sam je poseben občutek, zato grem še vedno rad kam tudi sam, čeprav imam punco in se imava tudi skupaj na poti super.

Zakaj potuješ in kaj ti potovanja dajo, kako obogatijo tvoje življenje?

Glavna razloga sta širjenje obzorij in spoznavanje drugih, drugačnih ljudi. Moj imenik je poln kontaktov, če spim v hostlu, grem zvečer po skupnem prostoru od enega do drugega, se predstavim, malo počvekamo, izmenjamo izkušnje in kontakte. Tudi po cesti pogosto kar ustavim ljudi, jih fotografiram in takoj je tu debata, pogovor. Rečejo mi, da sem jim naredil dan, v bistvu pa so ga oni meni.

Katera izkušnja s potovanj pa ti je ostala v spominu kot najbolj pristna človeška in/ali duhovna izkušnja?

Na potovanju v Mongolijo sva s Katjo v Kirgizistanu srečala zdravnico, ji opisala projekt Mongol Charity Rally (v okviru katerega sva sama zbrala sredstva za donacijo v višini 1000 evrov in za nakup džipa, oboje pa sva potem pustila pustila v Mongoliji organizaciji GO-HELP), nato pa je rekla: "Kako smo veseli, da to počneta. Ali imata možnost kaj podobnega storiti tudi za našo državo?" Res me je presenetilo, da ni izpostavila sebe, morebiti svojega zdravstvenega doma ali svoje lokalne skupnosti, ampak kar celo državo.

Zakaj si se odločil za sodelovanje v Mongol Charity Rally, zakaj te je neslo prav v Mongolijo in kaj te žene v takšne avanture?

Mongolija je bila v mojih fantazijah zasidrana že od otroštva, za kar je verjetno kriva bujna domišljija mojega očeta, ki mi je pripovedoval zgodbe o Džinkiskanu. V Mongolijo se da sicer priti tudi na druge, lažje načine, a jaz sem si želel to izpeljati kot transparenten dobrodelni projekt, ki bo, poleg končnih prejemnikov najinega džipa in finančne donacije, nekaj pozitivnega dal tako meni kot vsem štiristo ljudem, ki so pri projektu sodelovali. Prav tako sem si izkušnje voditi zahteven projekt želel kot manager, da se iz nje nekaj naučim in pridobljeno znanje apliciram v svojem življenju. Saj vsi vemo, kakšen je danes trg zaposlitve, in referenca vodenja takšnega projekta zagotovo ne škodi.

Brez česa se ne bi nikoli odpravil na pot? Katera oprema je zate najpomembnejša (poleg zobne ščetke, potnega lista in denarnice :)?

Fotoaparat, ker pač uživam v fotografiji, z njim beležim trenutke, zgodbe, pa še odlično sredstvo za začetek pogovora je. Priznam pa, da bi se dalo tudi brez tega, saj je dobra volja še pomembnejša "oprema".

Kakšne ljudi in kakšne potovalne načrte boš iskali kot član žirije natečaja Share Dunlop Spirit?

Iskal bom izvirnost, organiziranost, voljo, da storijo nekaj dobrega zase in za druge, ter kanček norosti.

Zakaj si se odločil, da kot član žirije sodeluješ pri natečaju Share Dunlop Spirit?

Z Dunlopom smo že sodelovali, saj je s pnevmatikami obul najino Žvau, kot sva poimenovala džip, s katerim sva potovala v Mongolijo in ga nato pustila tam v dobrodelne namene. Tudi zato sem bil takoj po prejetem klicu za stvar. Kot avanturista z dobrodelno noto s Katjo še kako dobro veva, kako dobrodošli so taki izzivi, pa tudi to, da se je za nagrado resnično vredno potruditi. Že sama možnost sofinanciranja potovanja je zadostno poplačilo za vložen čas, izvajanje vseh mogočih vragolij v obliki Dunlop avantur na poti pa še dodaten bonus. Navdušena sva. Škoda, da letos ne načrtujeva ničesar podobnega, sicer bi se raje sama prijavila.

Ste dovolj drzni? Na sharedunlopspirit.dunlop.si preverite, kako vam lahko Dunlop pomaga uresničiti vaše sanje.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"