Pripravljeni na astronomsko senzacijo? Luna se bo obarvala rdečerjave barve

Opazovanje Luninega mrka bo 8. novembra zagotovo zanimivo – za astronome nekoliko bolj, za tiste, ki se na zvezde ne spoznajo, pa zato, ker bo Luna rdečerjave barve.

Čeprav mnogi mediji poročajo o "astronomski senzaciji", ki je bomo takrat deležni, je dejstvo, da ni naključje, da se mrk pojavlja prav ob ščipu, pač pa je ravno obratno:

Lunin mrk (popolni, delni ali polsenčni) lahko nastane le v fazi ščipa.

Ob tem mora biti izpolnjen še en pogoj: Luna v fazi mlaja mora biti v ravnini Zemljine orbite okoli Sonca ali ravnini ekliptike (ali največ nekaj stopinj vstran). Lunina orbita okoli Zemlje namreč ni istovetna z Zemljino orbito okoli Sonca, pač pa je od nje odklonjena za dobrih pet stopinj, nam pove profesor Univerze v Mariboru z oddelka za geografijo Igor Žiberna. Tako mrkov ne vidimo vsak dan, saj se najpogosteje dogaja, da je Luna v fazi ščipa bodisi preveč nad ali pod ravnino Zemljine orbite okoli Sonca.

Vplivi mrka na življenje

Sam mrk nima posebnih vplivov na življenje na Zemlji. Večji vpliv ima dejstvo, da je Luna v fazi mrka v fazi mlaja in torej poravnana z Zemljo in Soncem: "Vzajemno gravitacijsko delovanje Sonca in Lune na Zemljo, ki se najbolj manifestira v pojavu plimovanja, povzroča večje amplitude plimovanja: razlika med plimo in oseko je takrat večja kot v fazi prvega ali zadnjega krajca." To je razvidno tudi s spodnjega diagrama, ki prikazuje spreminjanje amplitude plimovanja v Tržaškem zalivu v oktobru 2022:

Kdaj bo naslednji Sončni mrk?

Lunini in Sončni mrki praviloma nastopajo v paru, pri čemer Lunin mrk nastopa dobrih 14 dni prej ali po Sončnem mrku. Delni Sončni mrk smo lahko 25. oktobra opazovali tudi pri nas.

V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj Sončnih mrkov. Če naštejemo le nekatere:

• 29. marca 2025 bomo pri nas lahko opazovali delni Sončni mrk z magnitudo 12 odstotkov.
• Nekoliko večjo magnitudo (62 odstotkov) bo imel delni Sončni mrk 2. avgusta 2027.
• 1. junija 2030 bo delni Sončni mrk imel magnitudo 77 odstotkov.

"Na naslednji popolni Sončni mrk, viden iz Slovenije, bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka nastopil ob 8.47 po srednjeevropskem času. Popolno fazo mrka bomo pri nas takrat lahko občudovali 4 minute in 6 sekund. Os popolnega Sončnega mrka bo potovala prav čez Slovenijo: središče sence bo vstopilo v Slovenijo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, nato potovalo čez Solčavo in nadaljevalo pot južno od Šoštanja, Velenja in Dobrne čez Vojnik, severno od Šmarij pri Jelšah ter čez Rogaško Slatino in Rogatec, kjer bo središče sence zapustilo Slovenijo. Še zanimivost: stroga sredina sence bo pot od slovensko-avstrijske meje pri Solčavi do slovensko-hrvaške meje pri Rogatcu prepotovala v 56 sekundah. Slovenci, rojeni letos, bodo tega leta stari 59 let," nas pouči Žibern.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord