Zakaj se po občutku v trebuhu odločimo hitreje in bolje kot po razumu. In zakaj je dobro, da se znova naučimo prisluhniti temu občutku.
Srce je pogosto boljši svetovalec, kot si mislimo. Zato mu moramo čim pogosteje prisluhniti.
Instinkt kot vsakodnevni spremljevalec
Na podlagi različnih raziskav o možganih vemo, da naša podzavest v eni sami sekundi predela nekaj milijonov informacij. Do naše zavesti jih pride le 0,1 odstotka. Razumljivo, konec koncev vsak dan sprejmemo približno 2000 odločitev.
Zjutraj denimo ne razmišljamo, kako stresti kavo v aparat in ali bomo pritisnili tipko ali ne – to počnemo brez razmišljanja. Drugače sploh ne bi zmogli obvladati kompleksnega vsakdana!
Intuicija torej ni nič skrivnostnega. Občutek v trebuhu preprosto nastane iz našega nezavednega znanja in neštetih informacij, po katerih posežejo naši možgani. Ko spoznavamo novo osebo, se niti ne zavedamo, da nas lahko njihova mimika in gestika spominjata na nekaj, kar smo v preteklosti izkusili kot varno, zato se nam oseba zdi domača in prijetna že na prvo žogo.
Brez občutkov torej ni razmišljanja. Racionalen razum je le en aspekt našega jaza. V trenutku, ko se znajdemo pred težko odločitvijo, se zanesemo na svojo intuicijo. Še več: že kar nekaj časa obstajajo dokazi, da naš trebuh dejansko igra vlogo drugih možganov. V njem je aktivnih več kot sto milijonov živčnih celic, ki so enakega tipa kot tiste v možganih.
Toda razum pogosto preglasi trebuh.
Ko začne glava analizirati, pogosto preglasi tih, moder glas v nas, ki sicer že ve, kaj bi bilo treba narediti. To kažejo številne študije.
Priznani nevrolog Antonio Damasio je na primer testirance priključil na t. i. detektor občutkov in jim je dal na voljo dva kompleta igralnih kart. Na obeh kupčkih so bile tudi kazenske, rdeče karte. Trik: v drugem kupčku je bilo manj kazenskih kart, tako da se je na dolgi rok izplačalo igrati s tistim. Po 50. karti se je to posvetilo večini testirancev. Rezultati detektorja so pokazali na izjemno senzacijo: instinkt je veliko testirancev posvaril že po deseti karti.
Toda naš vsakdan je pogosto videti drugače. Že od majhnega nas učijo, da nas ne smejo voditi čustva, temveč razum, če hočemo biti odrasli. Kot otroci brezskrbno plezamo po drevesih – vodi nas občutek, kot bi nas moral tudi pozneje. V odrasli dobi pa prevečkrat slišimo, da se to ne sme. Verjetno bi vas sosed čudno pogledal, če bi vas videl sedeti na svoji jablani. In tudi tako nevarno se nam zdi. Jasno: razum nam preprečuje, da bi naredili nekaj nepremišljenega. Toda kolikor bolj se zanašamo na razum, toliko bolj se oddaljujemo od sebe. Dvomljivec v nas, ki nas svari, da je nekaj nevarno in da je bolje, da se tistega ne lotimo, stopi na mesto naše intuicije.
Srce naj premaga glavo
Kako se spet naučimo prisluhniti svojemu trebuhu?
Dobro se je malce distancirati in na določeno težavo pogledati s ptičje perspektive. Če boste sprejeli dvomljivca v sebi, ga boste na neki način tudi razorožili. Izberite miren trenutek in prisluhnite negativnemu glasu v vas.
Na primer: Ne smem se odločiti napačno. Na ta občutek poglejte, kot na sliko na steni – brez vrednotenja. Kaj natančno je tako neprijetnega? Morda boste spregledali in razumeli, od kod prihajajo očitki. Tako boste nastopili proti dvomom v glavi, spet pa se bo oglasil vaš občutek v trebuhu.
Je treba torej popolnoma pozabiti na razmišljanje?
Tudi to ni najboljša zamisel. Ni se nam treba prepustiti vsakemu impulzu – to bi bilo nevarno pretirano. Profesionalni golfisti na primer igrajo najbolje, ko nimajo časa razmišljati o svojem udarcu. Pri začetnikih je ravno obratno!
Kar pomeni: če o nečem ne vemo veliko, bi morali to nekoliko analizirati. Dobro je tudi zbrati čim več različnih izkušenj in prekiniti rutino.
Tako se boste naučili prisluhniti občutkom
Tuje mesto: dobra vaja za intuicijo je potovanje v tuje mesto. Nobenih načrtov ne delajte. Ne glejte zemljevida. Na vsakem križišču pomislite: Kam me vleče? Ko vam vaš trebuh sporoči, da bi rad sedel v neki kavarni, potem to tudi storite. Tudi pri izbiri jedi v restavraciji naj vas vodi vaš občutek.
Nakupovanje: zgornjo vajo lahko ponovite tudi med vsakodnevnimi nakupi. V nakupovalni voziček zložite živila, za katera čutite, da bi vam prijala tisti dan. Sadje ali čokolada? Naj odloči vaš občutek!
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
