Preprosta metoda, ki olajša najtežje trenutke in pozitivno vpliva na duševno zdravje

13. 12. 2020
Deli
Preprosta metoda, ki olajša najtežje trenutke in pozitivno vpliva na duševno zdravje (foto: Profimedia)
Profimedia

S težkimi situacijami se vsak sooča in spopada po svoje in pri tem nam lahko pomagajo tudi različne metode – ena izmed teh je ...

Prav zdaj se mnogi prvič v življenju srečujejo s tako težko situacijo. Izolacija, velike spremembe v osebnem življenju in na delovnem mestu, morda celo izguba službe, strah za zdravje in številne druge skrbi terjajo svoje ...

S takšnimi situacijami se seveda vsak spopada drugače, a pri tem nam lahko pomagajo tudi različne metode – ena izmed teh je pogovor s samim seboj.

Če se s sabo pogovarjamo povsem zavestno, ima to namreč velike prednosti. To je tisti notranji monolog, tok neizgovorjenih misli, ki nam vsak dan drvijo skozi možgane.

Znanstveniki so odkrili, da se skoraj 96 % ljudi pogovarja s sabo, študije pa dokazujejo tudi, da ima to izjemne pozitivne učinke.

Profimedia

Paziti moramo le, da se ne vdamo negativnim mislim, saj se bomo zaradi tega počutili še bolj brez moči, bolj bomo potrti in povečal se občutek manjvrednosti.

Seveda ni nič narobe narobe s tem, če naslovimo svoje slabosti in napake ter negativne stvari, ki se dogajajo okoli nas – negativne misli nam pravzaprav lahko sporočijo nekaj o stvari, ki potrebuje našo pozornost. A ob tem ne smemo pozabiti tudi na vse dobre in pozitivne stvari.

Pohvala in prijazne besede, ki jih namenite sebi, imajo lahko čisto zares neverjetne pozitivne učinke na počutje. Notranji monolog o tem, kaj se trenutno dogaja okoli nas, pa lahko pomaga procesirati čustva. Pogovarjajte se o vaši notranji bitki, nežno in prijazno.
Prijaznost do sebe se sešteva
Drop the Label Movement | Unsplash

Bolj bo sočuten in prijazen vaš samogovor, bolj pozitivno in uravnoteženo se boste počutili. Čisto vse, dobre in slabe misli, nas namreč oblikujejo.

Ob sočutnem in prijaznem notranjem monologu pa se zgodi še nekaj – poveča se raven nevrokemičnih snovi, ki poskrbijo za dobro počutje – serotonin denimo – in zmanjša se raven stresnih hormonov – kot sta kortizol in adrenalin.

Pozitivno razmišljanje in pozitiven samogovor seveda ne pomeni, da morate tiščati glavo v pesek in ignorirati vse stvari v življenju, ki niso prijetne. Želimo vam le pomagati, da bi se neprijetnih stvari lotili bolj pozitivno in produktivno.

Prepoznajte in priznajte si torej, da ste nekaj naredili v redu. Prepoznajte in priznajte, da nekaj ni v redu, a potem razmišljajte, da se bo zgodilo nekaj dobrega, ne nekaj slabega.

V nadaljevanju še nekaj pomembnih napotkov, ki lahko pomagajo pri obvladovanju krizne situacije

Darius Bashar | Unsplash
Kaj pomaga:
  • Imeti v mislih, da je krizna situacija obdobje, ki bo minilo;
  • imeti v mislih, da v krizni situaciji nismo sami;
  • pogovor in preživljanje časa z družino;
  • stiki s prijatelji in socialno mrežo (na ustrezen način);
  • izražanje občutkov;
  • biti v pomoč in podporo drugim;
  • vzdrževanje dnevne rutine ali vzpostavitev nove dnevne rutine;
  • zadostna količina spanja in počitka; 
  • zdravo prehranjevanje; 
  • skrb za telesno aktivnost (tudi v obliki dela na vrtu, sprehodov, telovadbe doma);
  • umestitev prijetnih aktivnosti med dnevne aktivnosti (hobiji, glasba, branje ...);
  • preživljanje časa v naravi;
  • izvajanje tehnik sproščanja (dihalne vaje, meditacija, poslušanje glasbe);
  • pisanje dnevnika (Preverite: Tako zapisovanje najglobljih čustev vpliva na zdravje);
  • usmerjanje pozornosti na pozitivne vidike (npr. o tem, kaj nam ta situacija prinaša pozitivnega);
  • osredotočenost na tisto, kar lahko naredimo tukaj in sedaj za boljše spoprijemanje s situacijo;
  • usmerjenost na rešitve in ne na probleme;
  • uporaba veščin, s katerimi smo se že v preteklosti uspešno spoprijemali z izzivi in stresnimi situacijami;
  • vzpostavljanje strpnega in sprejemajočega odnosa do sebe in drugih;
  • pridobivanje koristnih informacij iz zanesljivih virov;
  • iskanje strokovne pomoči, v kolikor je stiska huda.
Kaj NE pomaga:
  • Prekomerno spremljanje novic o krizni situaciji;
  • obravnavanje krizne situacije kot glavne teme pogovora ves čas;
  • usmerjanje pozornosti na možne negativne izide v prihodnosti;
  • zapiranje vase;
  • potlačevanje negativnih občutkov;
  • izrazit umik od družine ali prijateljev;
  • negativna naravnanost, kritiziranje, negativne misli;
  • nasilje ali konflikti;
  • obtoževanje drugih oseb;
  • pitje alkohola in uporaba drugih drog;
  • prenajedanje ali izpuščanje obrokov;
  • tvegana vedenja (ogrožajoča vožnja, neupoštevanje navodil in priporočil);
  • opuščanje prijetnih aktivnosti;
  • prekomerno delo;
  • prekomerna uporaba digitalnih tehnologij (televizija, družbena omrežja, videoigre ...).

Napotki povzeti po www.nijz.si - Odzivanje v času krizne situacije

Preverite še:

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"