Prvi intervali, nova pedala, vrnitev po desetih dneh brez kolesa in kar 174 kilometrov v enem dnevu. Tretji teden priprav na Istria 300 je pokazal, da naši kolesarji postajajo vse bolj samozavestni, treningi pa vse konkretnejši.
Trije tedni treningov so za našimi kolesarji in priprave na Istria 300 počasi prinašajo prve rezultate.
Če so bili prvi dnevi namenjeni predvsem spoznavanju strukturiranega treninga, prilagajanju vsakdanjim obveznostim in iskanju pravega ravnotežja, se zdaj že kažejo prvi konkretni premiki. Vožnje postajajo daljše, v program prihaja več strukturiranega dela, naši udeleženci pa vedno bolje spoznavajo svoje telo, kolo in način treninga.
Seveda tudi tretji teden ni šel povsem brez prilagajanja. Nekateri so se vračali z dopusta, drugi so treninge prestavljali v zgodnje jutranje ure zaradi vročine, zlasti za Evo pa je ta teden bil poln novih izkušenj.
Kako je torej potekal tretji teden projekta Moja prva kolesarska dirka?
Matej: skupinska vožnja, ki je postala nekoliko daljša od načrtovane
Matej je tudi ta teden dokazal, da je mogoče trening precej praktično vključiti v vsakdan. Torkovo lažjo vožnjo je ponovno združil s potjo v službo, le da je za potrebne minute in kilometre izbral nekoliko daljšo pot čez Mengeš, Trzin, Črnuče, Gameljne in Tacen.
Petek je prinesel intervale. S sosedom Janijem sta se odpravila proti Kamniku in Tunjicam, Matej pa je hitro ugotovil, da izbrani klanec ne bo dovolj dolg. Dva intervala je zato opravil v težji prestavi in tako simuliral vožnjo v klanec.
Najboljše pa je prišlo v nedeljo. Za daljši trening je združil moči z Janom, Anžetom Š. in še dvema kolesarskima pomočnikoma. Zaradi družinskih obveznosti se je dan začel že okoli šestih zjutraj, nato pa jih je pot iz Kamnika namesto načrtovane Radovljice pripeljala do Tržiča.
Za konec so dodali še Možjanco oziroma »Možganco«, kot so jo zaradi zahtevnosti hitro preimenovali. Matej priznava, da se je na vzponu pošteno namučil, medtem ko so se nekateri preostali člani ekipe nanj podali še enkrat.
Vožnja je bila nekoliko daljša od načrtovane, a v dobri družbi tega očitno ni nihče pretirano obžaloval.
»Skupne vožnje je bilo malo več kot v planu, smo se imeli pa zato toliko bolj luštno,« pravi Matej.
Eva: od vaje med dvema stenama do prvih intervalov
Za Evo je bil tretji teden poln novih korakov. Blaž ji je predpisal dve lahki vožnji in trening s tremi intervali v coni 3, kar je pomenilo tudi prvo nekoliko bolj strukturirano delo pri višji intenzivnosti.
Prvo vožnjo je skupaj z Neli opravila že ob 6.30 zjutraj. Pred službo sta naredili krog čez Črno vas, Ig, Lavrico in Škofljico ter tako trening odkljukali, še preden se je zares začel delovni dan. To pa je bila tudi Evina zadnja vožnja z običajnimi pedali. V A2U so ji svetovali pri izbiri kolesarskih čevljev in nastavili pedala za vpenjanje, nato pa je sledila domača vaja. Kolo je postavila med dve steni in večer preživela ob ponavljanju vpenjanja in izpenjanja. Gib je počasi postal avtomatičen, nekaj strahu pred prvo pravo vožnjo pa je vseeno ostalo.
V četrtek se je z novo opremo odpravila proti Gorenjski in skoraj do vzpenjače na Krvavec. Na ravninskem odseku je opravila tudi tri petminutne intervale, med katerimi je sledila minuta lahkotnejše vožnje. Teden je zaključila precej bolj umirjeno, z lahkotno nedeljsko vožnjo in sončnim zahodom.
»Gib vpenjanja sem že avtomatizirala, a to še ni pomenilo, da je strah pred prvo vožnjo z novimi čevlji izginil,« priznava Eva.
Neli: strukturirani treningi postajajo del rutine
Po nekoliko mirnejšem drugem tednu se je Neli vrnila v običajen ritem in opravila tri kolesarske treninge. Teden je začela z Evo in lahkotno jutranjo vožnjo. Prav skupni treningi ji pomagajo, da se lažje drži nižje intenzivnosti, kar ji je na začetku priprav predstavljalo kar nekaj izziva. Ko ima ob sebi družbo za pogovor, nima potrebe po lovljenju hitrosti, zato lažje ostane v predpisanem tempu.
V četrtek je sledil intervalni trening, pri katerem Neli že opaža pomembno spremembo. Pred začetkom projekta takšnega načina treninga ni poznala, zdaj pa ji jasna struktura pomaga bolje razporediti napor in razumeti, kaj želi s posameznim treningom doseči. Tudi intervali ji postajajo vse bolj domači.
Za konec tedna je kolo ponovno dobilo nekoliko bolj družabno vlogo. S sestro in njenim možem se je odpravila na daljšo vožnjo, ki so jo popestrili še s postankom na kavi. Tako je teden zaključila z dobro kombinacijo strukturiranega treninga, daljših kilometrov in sproščenega kolesarjenja.
»Prej nikoli nisem delala takšnih treningov, zdaj pa postajajo nepogrešljiv del mojih priprav. Hkrati mi je všeč, da lahko daljšo vožnjo še vedno združim z dobro družbo in postankom na kavi,« pravi Neli.
Jan: po desetih dneh nazaj na kolo
Jan je začetek tretjega tedna še preživel na družinskem dopustu. Po dogovoru z Blažem je kolo za nekaj časa postavil na stran in treninge zamenjal za pravi odklop. Po skoraj desetih dneh premora pa je ugotovil, da je vožnjo že pošteno pogrešal. Z dopusta se je vrnil v petek, v soboto pa je bil že na kolesu. Za začetek je opravil krajšo aktivacijsko vožnjo, da so se noge ponovno privadile na vrtenje pedal.
V nedeljo je sledil precej konkretnejši povratek. Skupaj z Matejem in Anžetom Š. so imeli v načrtu dolgo vožnjo, zato so se že ob šestih zjutraj odpravili proti Gorenjski. Del poti jih je vodil tudi čez Možjanco, kjer jih je čakal zahteven vzpon. Jan pa je po premoru hitro ugotovil, da nekaj dni brez kolesa ni izničilo njegove pripravljenosti. Nasprotno, počitek je očitno opravil svojo nalogo.
»Po skoraj desetih dneh premora sem vožnjo zares že pogrešal. V dobri družbi se tudi forma hitro vrne in naredili smo res super trening,« pravi Jan.
Anže Š.: nov teden, nov osebni rekord
Anže Š. je tretji teden začel z besedama, ki med kolesarji običajno ne napovedujeta ravno sproščenega dopoldneva: VO2 trening. Čakalo ga je pet triminutnih intervalov pri 315 vatih. Ker je nekoliko precenil dolžino lokalnega klanca, si je nehote prislužil še dodaten dvominutni interval, preden je našel dovolj dolg vzpon za preostalih pet ponovitev. Sam je bil presenečen, da je trening opravil kar dobro, Blaž pa ga je hitro spomnil, da namen treninga ni bil, da ga popolnoma izčrpa, ampak predvsem kakovostna aktivacija.
Sledil je trening vzdržljivosti v klanec z dvema 25-minutnima intervaloma, nato pa veliki nedeljski zalogaj: šest ur in pol kolesarjenja. Tokrat se je pridružil Mateju in Janu na poti proti Gorenjski. Dolgo vožnjo so popestrili čudoviti razgledi, dobra družba in Možjanca, ki jo je Anže zaradi predpisanih intervalov prevozil kar trikrat.
Tudi tokrat je bil pomemben del treninga prehrana. Cilj je ostajal med 80 in 90 grami ogljikovih hidratov na uro, zato so bili žepi pred odhodom dobro založeni. Na koncu je števec pokazal 174 kilometrov in približno 2.200 višinskih metrov. Še en nov rekord najdaljše vožnje, za nagrado pa je na družinskem pikniku brez slabe vesti padel tudi dodaten kos torte.
»Dolge ture sem začel jemati kot neke vrste izlet in potem čas kar beži. Tokrat je uspelo 174 kilometrov, moja najdaljša vožnja do zdaj.« ponosno pove Anže Š.
Anže K.: težji treningi so nazaj, dopust pa je očitno koristil
Po nekoliko mirnejšem drugem tednu in dopustu brez kolesa so bile noge Anžeta K. ponovno pripravljene na več dela. Teden je začel z lahkotno vožnjo v coni 2, nato pa sta ga v torek in sredo čakala dva zahtevnejša intervalna treninga. Zaradi visokih temperatur je oba opravil že zjutraj, preden je sonce trening dodatno otežilo. Sledil je trening z nizko kadenco, ki je po njegovih besedah za naključnega opazovalca verjetno videti precej nenavadno.
»Pedala vrtim ali zares hitro ali pa zares počasi in na prvi pogled izgleda, kot da ne bi znal prestavljati,« se pošali Nato je ponovno sledil krajši odklop. Z družino se je odpravil na Turracher Höhe v Avstrijo, kjer so tri dni uživali na svežem zraku na približno 1.800 metrih nadmorske višine. Zaradi pozne sobotne vrnitve je en trening izpustil, teden pa nato zaključil z daljšo vožnjo. Po počitku so bile noge sveže in kilometri so ponovno prinesli predvsem užitek.
»Ker sem bil dodobra spočit, sem na daljši vožnji zares užival. Zdaj samo še upam, da se prihodnji teden ozračje malo ohladi,« je optimističen Anže K.
Po treh tednih priprav postaja jasno, da napredka ne pokaže samo večja številka na kolesarskem števcu. Pri Evi je napredek to, da se je prvič samozavestno odpravila na cesto vpeta v pedala in opravila prve intervale. Jan se je po desetih dneh odmora vrnil spočit in z željo po kolesarjenju. Matej se vedno bolje znajde v strukturiranih treningih, Anže K. se je po dopustu vrnil k zahtevnejšim obremenitvam, Anže Š. pa je mejo svoje najdaljše vožnje ponovno premaknil, tokrat na 174 kilometrov.
Pred njimi je še kar nekaj tednov priprav na Istria 300, treningi pa bodo postopoma postajali vse bolj specifični. Mi bomo še naprej spremljali, kako se bodo spopadali z novimi izzivi, daljšimi razdaljami in vsem, kar pride zraven. Če se tudi sami pripravljate na kolesarski izziv ali želite svoje kolesarjenje dvigniti na višjo raven, spremljajte projekt Moja prva kolesarska dirka. Izkušnje naših šestih udeležencev vam bodo pomagale tudi pri vaših treningih in pripravah.
Pripravite se na dirko skupaj z nami
Projekt ni namenjen samo šestim udeležencem. Namenjen je tudi vam. Če vas zanima, kako potekajo kakovostne priprave na kolesarsko dirko, se prijavite na naš brezplačni novičnik.
Vsak teden boste prejeli sveže vsebine, ki vam bodo pomagale bolje razumeti trening, prehrano in pripravo na kolesarske izzive, ne glede na to, ali vas čaka prva dirka ali pa želite zgolj uživati v boljših vožnjah.
Prejeli boste:
- primere tedenskih treningov,
- nasvete trenerja za različne stopnje pripravljenosti,
- priporočila športnega nutricionista,
- smernice za prehrano pred, med in po treningu,
- uporabne nasvete o izbiri kolesa, opreme in dodatkov,
- zgodbe in napredek vseh šestih udeležencev projekta.
Na brezplačni novičnik se prijavite tukaj:
Če vas zanima kolesarjenje, želite trenirati pametneje ali pa vas preprosto zanima, kako nastane zgodba o prvi kolesarski dirki, se nam pridružite. Prijavite se na mailing in spremljajte naš projekt Moja prva kolesarska dirka iz prve vrste.