Večeri brez televizije: 5 (po našem mnenju najboljših) klasičnih romanov, ki jih morate prebrati (katerega bi še dodali?)

Večeri brez televizije: 5 (po našem mnenju najboljših) klasičnih romanov, ki jih morate prebrati (katerega bi še dodali?) (foto: Profimedia) Profimedia
15. 2. 2021

Pustite, da vas temni zimski večerji popeljejo v drug svet. Lotite se branja klasičnih romanov za katere nikoli nimate časa!

Jane Austen: Prevzetnost in pristranost

Prevzetnost in pristranost je uspešnica že več kot dvesto let! Dolgočasno življenje na angleškem podeželju v 18. stoletju vznemiri novica, da se je v sosesko priselil mlad, samski in bogat moški.

Gospa Bennet, ki bo po smrti moža skupaj s petimi hčerami ostala brez strehe nad glavo, v tem vidi priložnost za poroko ene izmed njih. Izmed sester najbolj izstopa Elizabeth, ki je samosvoja, samozavestna in, po mnenju očeta, najpametnejša med vsemi. Kljub pričakovanjem Elizabeth ne dovoli, da bi nanjo vplival denar in pomembnost ljudi okrog nje.

Tako kot protagonistka romana tudi pisateljica Jane Austen v svojem najbolj znanem delu razmišlja zunaj okvirov, ki jih je ženskam določala tedanja družba.

Lee Harper: Če ubiješ oponašalca

Če ubiješ oponašalca je prvenec Lee Harper iz leta 1960. Zanj je leta 1961 prejela Pulitzerjevo nagrado za književnost.

Zgodba je pisana z očmi osemletne Scout. Na začetku se zdi, kot da bomo brali idilično pripoved o njenem otroštvu, ki ga sicer brez mame preživlja z bratom Jemom in temnopolto varuško Calpurnijo.

Zgodba se odvija v Alabami v 30. letih 20. stoletja, v času, ko sistem rasnega ločevanja sicer že počasi razpada, vendar je kljub temu še vedno močno usidran v širših množicah. V to idilo zareže novica, da je temnopolti Tom Robinson obtožen posilstva belke Mayelle Evell. Obrambo prevzame belec, samohranilec dveh otrok, odvetnik Atticus Finch.

F. Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby 

Zgodbo pripoveduje Nick Caraway, ki je na ameriški vzhod prišel, da bi se seznanil s trgovanjem z vrednostnimi papirji.

Nick najame hiško v West Eggu. Njegov sosed postane Jay Gatsby, ki v ogromni vili prireja zabave za širni bogataški svet. Jay upa, da bo nekega dne skozi vrata stopila tudi Daisy in da bo z vsem bliščem, truščem in sijajem napravil vtis nanjo.

Daisy se je po tem, ko je predolgo čakala Jayev povratek iz vojne, poročila z bogatim igralcem pola in nekega dne Jayu s pomočjo Nicka, ki je Daisyjin daljni sorodnik in Jayev zaupnik, uspe zvabiti Daisy na srečanje. Vendar je čas 20. let 20. stoletja tudi čas, ko še vedno veljajo toga družbena pravila.

Gabriel García Márquez: Sto let samote 

Glavni tok zgodbe se vrti okoli družine Buendia, ki jo je pisatelj umestil v izmišljeno vasico Macondo v Kolumbiji. Sedem generacij te družine doživlja vzpone in padce, v približno stotih letih (od tod naslov romana) se jih dotaknejo številna dogajanja.

Tako ali drugače so vpleteni v razvoj kmetovanja, v tehnološki razvoj mesta, v ponaseljenost pokrajine, v državljansko vojno in v vsaki na novo rojeni generaciji vznikne posameznik, ki izstopa po produktivnosti in izvirnosti, ali pa po čudaškosti in neumnosti.

Usoda rodbini Buendia nameni tako razcvet kot propad, določene karakterne vloge posameznikov namreč družino pripeljejo do uničenja. Kultni Marquezov roman briljira v magičnem realizmu, kjer se čarobnost prepleta z resničnostjo, zapolnjen je s fascinantnimi opisi raznih podrobnosti in z mericami humorja, ki omehčajo kruta dogajanja.

Aldous Huxley: Krasni novi svet

Roman Krasni novi svet (1932), ki ga je Huxley označil kot roman o prihodnosti, je tako imenovana negativna utopija ali antiutopija, svarilo pred prihodnostjo.

Dogaja se 632 let po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak in množično proizvodnjo, s katerima izdelujejo pet kast ljudi za povsem določena dela - od inteligentnih alf do skoraj bebavih epsilonov. Mesto posameznika je v tehnološko visoko razviti družbi, kjer je Boga in Poezijo zamenjal Ford, natančno določeno, njegova svoboda pa omejena do skrajnosti.