Obdobje praznikov, ki trajajo več kot zgolj nekaj dni, zna biti očitno zelo turbulentno za marsikatero družino, predvsem pa za partnerski odnos.
Ali se še spomnite, da smo bili za letošnje božične praznike doma skorajda deset dni, če smo si vzeli dan ali dva dopusta? No, že ves januar in zdaj februarja prejemam sporočila in klice številnih obupanih posameznikov, ki želijo v Svetovalnici poiskati pomoč za svoj odnos.
Sem se zamislila, zakaj se je tako občutno povečalo povpraševanje po mojem znanju in izkušnjah, pa mi je gospod prav elegantno na to odgovoril, in sicer, da se je soočal s tem, da mora prenašati dva tedna osebo, ki je pravzaprav ne pozna več, nima pojma, kaj si ona želi, kaj potrebuje, saj sta oba po vse dneve v službi, za otroka skrbita tako, da jima materialno nič ne manjka, čustveno naj tudi ne bi, a njun partnerski odnos je nekaj, kar ga tišči in da je šele zdaj sprevidel, da bo treba nekaj spremeniti.
Po malce brskanja po spletu sem naletela na zanimiv podatek, da se v ZDA po vsakih daljših počitnicah raven vloženih primerov za razvezo pri odvetnikih poveča tudi do 30 odstotkov. Kako je s tem pri nas, verjetno ne ve nihče, sama pa lahko potrdim, da so bile letošnje božično-novoletne počitnice predolge za marsikateri par.
Kaj se v resnici dogaja? Partnerja sta z leti oblikovala določen slog samoumevnosti, rutine in navad. Vsak dan je pravzaprav kopija prejšnjega, vse je vnaprej predvideno in že znano. Ni navdušenja, ni pohval, ni vznemirjenosti, ni intimnosti, je bolj ali manj življenje na avtopilotu. Položnice se plačujejo, posojila tudi, ve se, kdo kdaj kam pelje otroke na dejavnosti, kdo se z njimi uči in kdo jih disciplinira. Partnerja se pogosto ne vidita po cele dneve, saj so delavniki čudno ubijalski. Številni pari mi povedo, da pride vsaj eden od njiju domov tudi ob šestih ali sedmih zvečer, ko otroci tako rekoč že spijo, onadva pa sta po celem dnevu obveznosti tudi že tako utrujena, da ni časa za partnersko povezovanje, cartanje, izkazovanje drobnih romantičnih pozornosti ali intimno igranje med rjuhami.
Ob takšni odtujenosti pride do sindroma 'praznikov', kot sem ga poimenovala. Vsi so doma na kupu, četudi gredo nekam na počitnice ali izlet, še vedno nihče ne more 'pobegniti' v službo, da bi se tam vsaj malce spočil od družinskega živžava in vseh partnerskih in družinskih obveznosti, temveč se zahteva prisotnost ves čas dopusta. Odtujena partnerja si gresta na živce, počita za vsako malenkost, očitata si za mnogo let nazaj, kaj je kdo rekel in komu, na plan pogosto privre potlačena bolečina, jeze in očitki, saj je končno dovolj časa za komunikacijo oziroma za izražanje vsega, kar sicer nimata ne priložnosti ne časa, da bi drug drugemu na miren in spoštljiv način povedala. Ker pač so vsi doma. In tako se pri številnih družinah prazniki spremenijo v pogorišče odnosa.
Prosim, pomislite, kako ste se imeli vi doma. Ste uživali pri peki piškotov in drugih dobrot, krasili dom in bili složni, srečni in veseli, da boste nekaj dni končno vsi skupaj doma, brez nobenih službenih obveznosti, zgolj družina v ospredju? Ali ste med tistimi, ki ste komaj čakali, da ste 'pobegnili' v službo, se spočiti pred partnerskimi in družinskimi težavami, ki so se porajale vedno znova, ko ste bili vsi na kupu?
Vem, odnosi so naporna reč. A pomembno se je zavedati, da jih tudi vi kreirate in ste tudi sami odgovorni, ali bodo uspešni in srečni ali pa pač prazni in nesrečni. Vsak na svoj način prispeva k uspešnosti partnerskega odnosa. Se strinjate?
Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva na tel. št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na info@svetovalnica.si
Foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
