V gorah je lepo, a pozimi še toliko bolj nevarno: ne bodite nori, preberite navodila, ki vam bodo pomagala preživeti

Ste vedeli, da gorska reševalna služba vsako leto izvede kar okrog 600 intervencij v gorah? Prvo reševanje s Triglava, največje gore v državi, letos praznuje že svojo 200. obletnico! Bilo je leta 1822, ko so dva bohinjska vodnika in pet nosačev v spremstvu gorskega vodnika Antona Kosa na Triglav spremljali zemljemerca Antonia von Bosia

Merjenje višine Triglava se je zavleklo, von Bosio Kosovih opozoril, da prihaja huda nevihta, ni želel upoštevati in zgodila se je tragedija. Strela je ubila gorskega vodnika Antona Korošca, naslednji dan so morali preostali njegovo truplo prenesti v dolino. 

Dvesto let kasneje ljudje v gore odhajajo precej bolje opremljeni, tudi z neprecenljivim znanjem, kaj se sme in kaj ne, toda človeška neumnost še vedno velikokrat ne pozna meja. Naivni pohodniki v gore odhajajo preslabo pripravljeni, velikokrat tudi preslabo opremljeni, zaradi česar se zdi, da gorskim reševalcem nikdar ne bo zmanjkalo dela.

Dejstvo je, da ljudje v gorah tudi umirajo

Kljub njihovi požrtvovalnosti se tragedije še vedno dogajajo, samo letos je življenje v gorah izgubilo kar 36 ljudi. Lani so gore vzele 29 življenj, leta 2020 je umrlo 33 ljudi. Toda gora res ni nora, nor je tisti, ki gre na goro gor. Toliko bolj, če se ob tem požvižga na vremenska opozorila in hkrati vse prej kot strokovno oceni, da bodo za srečno vrnitev domov dovolj že navadni športni copati, ohlapne kratke hlače in nahrbtnik ter v njem plastenka vode in sendvič s "posebno" salamo in sirom.

Gore so še zlasti nevarne v zimskem času, ko so obiskovalci izpostavljeni velikemu številu dodatnih oteževalnih okoliščin. Temperature so nižje, dnevi krajši, planinske koče zaprte. Številni vrhovi so pobeljeni z debelo snežno odejo, poti so težko prehodne, svoje lahko naredi tudi led.

"Naj velja pravilo: ne podajajmo se na poti in vrhove, če jih nismo dodobra spoznali že v kopnih razmerah. Pozimi je pokrajina spremenjena, saj je prekrita s snežno odejo, prav tako pot in markacije," opozarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije. Šerkezi je bil eden tistih, ki so sodelovali na prav posebni tiskovni konferenci Planinske zveze Slovenije. Druženje z novinarji je bilo organizirano kar na Veliki Planini, na poti do tja pa so strokovnjaki za gore opozorili na številne pasti zimskega obiskovanja gora, predstavili obvezno opremo in postregli tudi s priporočili za varno turno smučanje.

Napake, ki lahko vodijo v nesrečo

"Planinci so danes v večini dobro opremljeni, lahko rečemo s popolno zimsko opremo, ki pa je ne znajo zadovoljivo uporabljati oziroma ne poznajo vseh dobrih in slabih lastnosti opreme in se v določenih primerih napačno odzovejo, kar lahko vodi v nesrečo," je Šerkezi poudaril, da zgolj dobra opremljenost ni dovolj za varno obiskovanje gora v zimskem času. Še toliko pomembneje je, da znajo planinci tudi ustrezno rokovati s tehničnimi pripomočki, kot sta cepin in dereze.

"Svetujemo, ne glede na izkušnje, da se udeležimo plazovne delavnice in tečaja varnejšega obiskovanja gora pozimi, kjer lahko znanje osvežimo ali pridobimo prva znanja in osnovne izkušnje. Postanimo tudi član enega izmed planinskih društev, kjer vas bodo znali pravilno usmeriti," je vsem, ki razmišljajo o zimskem obiskovanju slovenskih vršacev, na dušo položil Šerkezi.

Še več tople tekočine in hrane

Toda kakšno opremo dejansko potrebujemo za to, da bo zimsko obiskovanje gora za nas kar najbolj varno? "Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila ter na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople brezalkoholne tekočine in hrane v nahrbtniku," so poudarili pri Planinski zvezi Slovenije in dodali: "Cepin in dereze spadajo na vsako zimsko turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere z višino, smermi neba ter časom spreminjajo. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa pospravimo na nahrbtnik. Dlani morajo biti obvezno pokrite z rokavicami, roke in telo pa pokriti z zaščitnimi oblačili. Cepin in dereze se pred uporabo na turi naučimo uporabljati."

V zimskem času je še kako primeren kos opreme tudi tako imenovani plazovni trojček. Gre za plazovno žolno, sondo in aluminijasto plazovno lopato. "Ob uporabi plazovnega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ne zavaruje pred plazovi, ampak nam ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja. Statistika preživetja je pri zasutju v plazu zgovorna. Največ možnosti za preživetje imamo prvih 15 minut po zasutju," je poudaril Šerkezi.

Le pooblaščena oseba

Pri PZS so dodali: "Po smernicah mednarodne organizacije za gorsko reševanje naj bo digitalna, ima tri antene in gumb za označevanje. Po priporočilih proizvajalca svetujemo pregled žoln na določeno obdobje. Pregled lahko opravi le pooblaščena oseba s strani proizvajalca. Popravila in preverjanje delovanja v domačih delavnicah je nevarno."

Vsa oprema nam seveda prav nič ne koristi, če je ne znamo uporabljati. Še več, lahko je celo nevarna. Zato je zelo pomembno znanje; učenje in obnavljanje naučenega v praksi.

Kaj je torej zares pomembno, preden se pozimi odpravimo v gore? Planinska zveza Slovenije je izpostavila naslednje glavne oporne točke:

• Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami.
• V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.
• Že doma pa tudi pred turo na izhodišču preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo dosledno uporabljajte.
• Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
• Izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.
• Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj.
• Preverite odprtost planinskih koč (večina visokogorskih in sredogorskih koč je zaprtih).
• Že več dni pred turo spremljajte vremenske razmere in napoved za območje, kamor se odpravljate.
• Upoštevajte podatke o snežnih razmerah - o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov.
• Po obilnem sneženju ali otoplitvah še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov.
• O svojih poteh in načrtih obvestite domače.

Še najbolj na mestu se vendarle zdi misel: ne bodite nori in ne rinite v gore, če res niste stoodstotno pripravljeni za to. Gore ne bodo šle nikamor. Na vas bodo čakale tudi, ko bo vreme neprimerno lepše in bolj primerno za uresničevanje strasti, ki druži številne Slovence. Žal je vsako leto tudi nekaj takšnih, ki jih združi tam, od koder ni več vrnitve ...

Še več uporabnih informacij glede zimskega obiskovanja gora in tudi kako kar najbolj varno uživati v turnem smučanju, si lahko preberete na uradni spletni strani Planinske zveze Slovenije.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ