Inštruktor plezanja Andraž Gregorčič: “Pri plezanju se naučiš padati“

V tem največjem balvanskem plezalnem centru v Sloveniji ponujajo samostojne obiske oz. samostojno plezanje, vodene plezalne vadbe, tečaje plezanja v skali, pilates, jogo, masaže, scenovadbo – boot camp, aerial vadbo, pa šolo plezanja za otroke in mladino, varstvo za otroke, rojstnodneve zabave, tabore…
Bolder Scena pa ima tudi bar, kjer smo po vadbi plezanja poklepetali z inštruktorjem plezanja Andražem Gregorčičem.

Andraž, kako si se sploh znašel v plezanju? 

S plezanjem sem se prvič srečal ob koncu gimnazije, ki sem jo obiskoval v Tolminu, to je približno 10 let nazaj. V skalo me je takrat peljal prijatelj, ki je hodil na alpinistični tečaj. On mi je posodil pas, obut sem bil v superge in sva plezala... Začel sem plezati v skali, saj pri nas v Kobaridu ni bilo plastike oz. dvorane. Potem sem po srednji šoli prišel v Ljubljano, kjer sem se prvič seznanil z umetno steno na Parmovi 25, v tedanjem plezalnem klubu Stena.

... in kako si potem postal inštruktor?

Vpisal sem se na Fakulteto za šport, kjer sem izbral izbirni predmet plezanje. Ko je profesor videl, da me plezanje zanima in bi se rad s tem bolj konkretno ukvarjal, mi je predlagal, da opravim tečaj za inštruktorja športnega plezanja.

Sedaj na Sceni vodiš vodene plezane in pa tudi funkcionalne vadbe?

S funkcionalnimi vadbami, jogami, masažami in drugim smo pričeli letos oz. odkar smo se preselili na Bolder Sceno (Magistrovo ulico 1), kjer imamo večji prostor in več telovadnic. Poleg plezanja in ostalih vadb, ponujamo tudi funkcionalne vadbe. Funkcionalna vadba je namenjena plezalcem in sem spada preventivna vadba, koordinacija, vadba za ravnotežje... Plezalec tako celostno trenira in ne samo pleza in pleza... Ampak počne tudi vse ostalo, kar je zanj pomembno. 

Torej za plezalca ni dovolj, da samo pleza?

Pri plezanju se enostransko razvijejo ene mišične skupine, druge pa so zapostavljene. Če to izvajamo dolgo časa, se zgodi, da so ene mišice zelo močne in zategnjenje, druge pa šibke. To lahko privede do poškodb in slabega počutja. Zato je pomembno, da vsake toliko delamo “kontra vaje”, vaje za antagoniste, in s tem izboljšamo ravnovesje mišic v telesu. Posledično je manjša verjetnost poškodb, celotno telo deluje bolje in seveda se tudi bolje počutimo. Na vadbah izvajamo tudi vaje za ravnotežje, kar je prav tako zelo pomembno, še posebej pri plezanju po “platah”. Delamo vaje za koordinacijo, kar je zelo pomembno pri novodobnem "boulderingu"; da se zavedamo svojega telesa in kako se telo giba v prostoru. 

Komu bi pa predlagal vodene vadbe plezanja?

Čisto vsem. Tistim, ki se prvič srečujejo s športnim plezanjem. Zelo je pomembno, da se začetniku predstavi vse elemente in vse tehnike plezanja, da se sam ne nauči narobe. Ko se enkrat naučiš narobe, je zelo težko te napake odpraviti. Pa tudi hitreje napreduješ, če ti nekdo, ki se spozna, vse predstavi.

Poleg začetnikom, pa bi priporočal plezalne vadbe tudi vsem rekreativcem in zelo dobrim plezalcem. Trener pri svojemu varovancu zlahka vidi njegove šibke točke, in tudi ve, kako mu pomagati, da se izboljša. Sam sebe namreč ne vidiš oz. vedno treniraš enostransko, na en način. Trener vidi tvoje pomanjkljivosti in te trenira v smeri, ki je zate najboljša. Trenerji delamo v plezanju že dolgo časa, imamo nek sistem treninga, kako trenirati za moč in za vzdržljivost ter kako to kombinirati in na kakšen način. Rekreativci običajno ne trenirajo strukturirano, pač pa pridejo in samo plezajo. Napredek bi bil precej boljši, če prideš do trenerja, ki ima nek sistem treninga in ga delaš recimo eno leto. Trening za plezanje je primeren torej popolnoma za vse; imamo čiste začetnike in zelo dobre plezalce. Trening prilagodimo vsakomur. 

Če se sedaj ozreš po Sceni, bi lahko izpostavil nekaj klasičnih plezalskih napak?

Opažam, da je veliko ljudi zelo močnih, a ne znajo plezati. Zato, ker jim nikoli nihče ni pokazal nekih osnov tehnike. Dogaja pa se to tudi zato, ker plezajo samo postavljene balvane, ki ti narekujejo, kako boš plezal. Medtem ko zelo redko plezajo po “šutalnicah” (oprimki in stopi po celi steni), ki jih imamo. Šele v taki steni se naučiš plezanja, ko razmišljaš, kam stopiti, da ti bo lažje... 

Opažam tudi, da vedno manj ljudi pleza v skali. V skali pa se najlažje naučiš tehnike, da veš, kam stopiti, da ti bo lažje narediti naslednji gib. Največkrat torej opazim tehnične napake. 

Pri vas je res dobro vzdušje...

Pri Sceni smo dober tim, ki se razume med seboj, prijatelji smo namreč že odkar smo začeli delati na stari Steni. Gradimo na prijateljstvih že leta, skupaj hodimo plezati v skalo, pa na izlete… Smo kot družina in ta duh sodelovanja se čuti tudi v naši dvorani, pa ko postavljamo balvane in vodimo vadbe. Verjamem, da se v prostoru čuti, da imamo dobre odnose in si med seboj pomagamo. 

Kaj pa tebi daje plezanje v življenju?

Plezanje v skali, naj bo balvaniranje v skali ali na štriku, je nekaj, kar mi je od nekdaj najbolj pri srcu. Če le imam čas in je vreme v redu, grem v skalo. Tudi novodobno plezanje balvanov mi je zanimivo. A vseeno običajno plezam v plastiki z mislijo na projekte, ki jih imam v skali. To me žene naprej.

Pri plezanju imaš nek cilj, ki si ga želiš doseči, nek plezalni projekt. Če hočeš to doseči, moreš delati na tem, nekaj vložiti v to. Podobno je v življenju. Če si nekaj želiš, moreš v tej smeri trdo delati. Ponavadi je težko. Potrebno je dati celotnega sebe v nekaj. A če uživaš v tem, kot mi recimo uživamo v plezanju, je ta pot kljub temu, da je težka, prijetna.  

V skali so prav tako vedno vzponi in padci. V resnici večkrat padeš, kot pa splezaš do vrha. Enako je v življenju. Velikokrat padeš, a če se znaš pobrati in nadaljevati, si na dobri poti. Pri plezanju se predvsem naučiš padati, in to tako, da pri padcu ne izgubiš volje, pač pa ti ta da zgolj zagon, da poskusiš še enkrat... S časoma boš zagotovo splezal na vrh!  

Spraševala: Ana Vehovar,  fotografije: Štefan Wraber, Bolder Scena

Več lahko najdete na bolderscena.si ali na FB strani Bolder Scena

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord