Redna športna dejavnost je del telesne dejavnosti in je ena od najpomembnejših sestavin zdravega življenjskega sloga, ki lahko vpliva na človekovo zdravje in s tem na dvig kakovosti življenja.
Pozitivni vplivi telesne dejavnosti se po izsledkih številnih raziskav kažejo tako na področju telesnega kot tudi drugih oblik zdravja. V zadnjih letih smo bili priča kar nekaj dopolnitvam smernic oziroma priporočil o vrsti, obsegu in intenzivnosti telesne dejavnosti vodilnih svetovnih organizacij na področju krepitve zdravja.
Z vidika ohranjanja zdravja se priporoča vsaj 150 minut na teden telesne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 75 minut na teden visoke intenzivnosti, medtem ko naj bi vsaj 300 minut na teden zmerne ali 150 minut na teden telesne dejavnosti visoke intenzivnosti vplivalo na krepitev zdravja.
Na področju Evropske unije dve tretjini odraslega prebivalstva ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti za zdravje, medtem ko je 60 odstotkov evropskega prebivalstva manj kot enkrat tedensko športno dejavnih. V Sloveniji se redno ali občasno s športno dejavnostjo ukvarja 63 odstotkov prebivalstva, še vedno pa je tretjina odraslih Slovencev športno nedejavnih.
Prav telesno nedejavno prebivalstvo predstavlja ciljno skupino ljudi, ki bi jo bilo treba na neki način osvestiti o pomenu gibanja ter jo usmeriti v zdrav življenjski slog. Praksa kaže, da pri razmeroma velikem odstotku omenjene populacije obstaja notranja želja po ukvarjanju s športno rekreacijo.
Težava pa se pojavi, kako poiskati 'pot do gibanja' in s tem izboljšanje telesne pripravljenosti, saj imajo sami večinoma premalo znanja in izkušenj za dosego želenih rezultatov. Ravno s to težavo se v zadnjih letih aktivno ukvarja tudi Športna unija Slovenije (ŠUS), ki s številnimi projekti poskuša privabiti ljudi v različna športno rekreativna društva.
Zdrava vadba ABC
Eden od svežih nacionalnih projektov ŠUS-a predstavlja projekt Zdravo društvo. Med številnimi pogoji, ki jih morajo športna društva izpolnjevati za pridobitev znaka kakovosti, je tudi organizirana strokovno vodena vadba, ki smo jo poimenovali Zdrava vadba ABC. Gre za prvi večmesečni načrtni program telesne vadbe v Sloveniji, namenjen predvsem telesno nedejavni odrasli populaciji.
Cilj programa je vključitev telesno nedejavnih ljudi v primerno zahtevno, redno in varno vadbo, s katero bodo po nekaj mesecih dosegli takšno raven telesne pripravljenosti, da se bodo lahko brez težav vključili v redne programe vadbe, ki jih ponujajo različna športna društva v Sloveniji.
Program je torej namenjen tako nedejavni populaciji kot tistim, ki se po raznih dogodkih (poškodbe, nesreče, bolezni) vračajo v različne oblike telesne dejavnosti in si tako lahko obnovijo osnovno telesno pripravljenost.
Vsebina programa temelji tako na nalogah za razvoj aerobnih sposobnosti kot na moči ter posredno gibljivosti, ki predstavljata temeljni gibalni sposobnosti. Omenjene vsebine predstavljajo ključne sestavine vsake vadbe za zdravo in kakovostno življenje.
Program vadbe
Sestavljen je iz treh vadbenih obdobij (A, B in C), od katerih vsako traja šest tednov. V vsakem tednu sta predvideni dve vadbeni enoti. Vsaka vadbena enota ima pripravljalni, glavni in zaključni del.
- V pripravljalni del so vključene aerobne vsebine (hoja, tek) in sklop dinamičnih gimnastičnih vaj za splošno ogrevanje.
- Glavni del predstavljajo dinamične vaje moči za telo in telesne segmente ter vaje za krepitev mišice medeničnega dna.
Izbor vaj moči temelji na načelih funkcijske vadbe (vadbe gibalnih vzorcev), ki je zasnovana tako, da čim bolj pomaga ohranjati in razvijati tiste gibalne vzorce, ki jih potrebujemo za učinkovito opravljanje pomembnih (specifičnih) vsakodnevnih življenjskih zahtev.
Obremenitev je natančno določena s spreminjanjem števila ponovitev, serij, dolžino odmora in izborom zahtevnosti vaj.
Posebnost programa je vključitev razvoja zmogljivosti mišic medeničnega dna. Te mišice vzdržujejo pravilno lego medeničnih organov in sodelujejo pri zadrževanju urina in blata. Prispevajo k stabilnosti hrbtenice in so vitalnega pomena, da se oseba lahko socialno uveljavlja, je telesno dejavna in živi polno življenje.
- V zaključnem delu vadbene enote pa se izvede aerobna aktivnost nizke intenzivnosti in statične raztezne gimnastične vaje.
Knjiga Zdrava vadba ABC je zasnovana tako, da vsakemu omogoča neposredno uporabo programa v praksi. Vsaka vadbena enota je natančno opisana; vaje so predstavljene tako opisno kot slikovno.
Knjiga je namenjena bodočim vaditeljem programa Zdrava vadba ABC, ki že imajo ustrezno usposobljenost na področju športne rekreacije, študentom in diplomantom fakultete za šport in zdravstvene fakultete ter vsem drugim, ki bi se radi začeli varno športno udejstvovati.
Za vodenje programa Zdrava vadba ABC je treba pridobiti ustrezno strokovno usposobljenost, ki jo na seminarjih strokovnega izpopolnjevanja za svoje člane izvaja ŠUS.
Za revijo Lisa napisala Maja Pori
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
