Ko izbirate živila, vas verjetno najprej pritegne sprednja stran embalaže. Toda veliko pomembnejše informacije se pogosto skrivajo med drobnim tiskom na zadnji strani. Onkolog razkriva, na katere sestavine je še posebej pozoren.
Ko kupujete hrano, vašo pozornost najprej pritegne sprednja stran embalaže. »Brez dodanega sladkorja«, »bogato z beljakovinami«, »vir vlaknin« in podobne navedbe lahko vplivajo na to, kateri izdelek boste položili v nakupovalno košarico. Toda precej redkeje si vzamemo čas in preberemo seznam sestavin na zadnji strani embalaže.
»Sprednja stran embalaže je zasnovana za trženje izdelka, zato navedbe na njej ne povedo nujno celotne zgodbe,«
Eena prvih stvari, ki jih poišče na deklaraciji
Ko prebira seznam sestavin, je posebej pozoren na natrijev nitrat in natrijev nitrit. Gre za konzervansa, ki se uporabljata v nekaterih živilih, med drugim zaradi podaljšanja obstojnosti ter ohranjanja značilne barve in okusa.
Najpogosteje ju najdemo v različnih vrstah predelanega in suhomesnatega mesa, kot so slanina, hrenovke, klobase, salame in različni mesni narezki.
Aditivi so lahko na deklaracijah navedeni z imenom ali pripadajočo oznako E. Pri nitritih in nitratih gre za aditive E249, E250, E251 in E252. V živilski industriji se med drugim uporabljajo za konzerviranje živil, preprečevanje rasti nekaterih mikroorganizmov ter ohranjanje značilnih lastnosti izdelka.
Njihova uporaba je v Evropski uniji regulirana. Dovoljeni so le v določenih kategorijah živil in pod predpisanimi pogoji. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je ocenila, da so dovoljene ravni nitritov in nitratov, ki se dodajajo živilom, dovolj varne za potrošnike.
Zakaj so nitriti deležni toliko pozornosti?
Nitriti lahko sodelujejo pri nastajanju nitrozaminov, skupine kemičnih spojin, med katerimi so nekatere rakotvorne. Nastajanje teh spojin je eden od mehanizmov, ki jih strokovnjaki proučujejo pri povezavi med uživanjem predelanega mesa in tveganjem za nastanek raka. Pri tem pa je pomembno poudariti, da lahko na tveganje vplivajo tudi druge sestavine in načini predelave mesa.
Tudi izdelki, ki se oglašujejo kot izdelki »brez nitratov«, lahko vsebujejo rastlinske vire nitratov, na primer zeleno v prahu. Tudi ti lahko sodelujejo pri procesih, pri katerih nastajajo potencialno škodljive spojine.
Zato je po mnenju onkologa pomembneje razmišljati o tem, kako pogosto uživate predelano meso, kot pa iskati domnevno bolj zdravo različico slanine, salame ali klobas.
Seveda ni nič narobe, če občasno zaužijete predelane mesnine, a je priporočljivo, da ste pri tem zmerni. Vsakodnevno naj bodo na jedilniku drugi viri beljakovin, kot so fižol in druge stročnice, leča, sveže ribe, piščanec, puran, oreščki, semena in tofu. Po besedah strokovnjaka je pri prehrani pomembna predvsem raznolikost ter izbira polnovrednih oziroma čim manj predelanih živil.
Vir: jutarnji.hr
