Človeški črevesni mikrobiom je kompleksen ekosistem trilijonov bakterij, glivic in drugih mikroorganizmov, ki pomembno vplivajo na naše zdravje.
Stalen jedilnik mnogim daje občutek varnosti in reda. V hitrem tempu sodobnega življenja je praktičen, saj prihrani čas, zmanjša vsakodnevno odločanje in pomaga nadzorovati vnos kalorij. Toda črevesje ne uspeva v monotonosti, temveč v raznolikosti.
»Uživanje iste hrane vsak dan se lahko zdi disciplinirano in zdravo. Veliko ljudi se drži ponavljajoče prehrane, ker jo je preprosto organizirati, je predvidljiva in omogoča boljši nadzor nad kalorijami. Ko pa govorimo o črevesju, monotonost ni prednost. Črevesje ni stroj, ampak živ ekosistem, ki se odziva na to, kar mu vsak dan ponudimo,« za portal Timesofindia pojasnjuje klinična nutricionistka Charu Dua.
Kaj krepi črevesje?
V prebavnem traktu živi črevesni mikrobiom, velika skupnost bakterij, glivic in drugih mikroorganizmov. Vsaka vrsta mikrobov potrebuje drugačno "gorivo" oziroma hranila.
»Človeški črevesni mikrobiom je zelo odvisen od raznolike prehrane. Ko se obroki prepogosto ponavljajo, črevesju začne primanjkovati različnih hranil. Že vrste vlaknin se razlikujejo od ene rastline do druge, enako velja za naravne spojine, kot so polifenoli. Če teh ni dovolj, se določene koristne bakterije zmanjšajo, druge pa začnejo prevladovati,« razlaga Dua.
Velik ameriški raziskovalni projekt American Gut Project, ki proučuje človeški mikrobiom, je pokazal zanimive rezultate. Ljudje, ki so tedensko uživali več kot 30 različnih rastlinskih živil, so imeli precej bolj raznolik črevesni mikrobiom kot tisti, ki so jedli manj kot 10 različnih vrst rastlinske hrane. Preprosto povedano: več raznolikosti pomeni močnejše in bolj prilagodljivo črevesje.
Telo se hitro prilagaja in enako velja za črevesje. To se sicer sliši koristno, vendar ima tudi slabo stran.
»Če vedno znova uživamo isto hrano, se lahko odpornost mikrobov postopoma zmanjša. Sčasoma se to pokaže na drobne, a opazne načine: prebava se upočasni, napihnjenost postane pogostejša, pojavita se zaprtje ali neredno odvajanje blata, nekatere jedi pa nenadoma težje prenašamo. Tudi navidezno zdrava prehrana je lahko pomanjkljiva, če ni dovolj raznolika. Krožnik pečenega piščanca, riža in kuhane zelenjave sicer zadosti potrebam po beljakovinah in kalorijah, vendar še vedno ne vsebuje dovolj različnih vlaknin, ki hranijo različne vrste mikrobov,« opozarja nutricionistka.
Raziskava, objavljena v reviji Nature Microbiology, je večjo raznolikost rastlinske prehrane povezala z boljšim delovanjem črevesja in ugodnejšim presnovnim zdravjem.
Tudi rutina ima svoje prednosti
Ponavljajoča prehrana vendarle ni povsem slaba. V določenih primerih je lahko celo koristna. Po besedah nutricionistke pomaga pri nadzoru kalorij, zmanjšuje utrujenost zaradi odločanja, podpira doslednost pri hujšanju in olajša prepoznavanje morebitnih intoleranc na živila.
Ljudem z natrpanim urnikom ustaljen način prehranjevanja pogosto olajša organizacijo dneva. Težava pa ni v tem, da nekaj dni ali tednov jeste podobno hrano. Problem nastane, ko takšna prehrana traja mesece ali celo leta.
Rešitev ni v ekstremih, ampak v premišljeni raznolikosti.
»Odgovor ni kaotično eksperimentiranje s prehrano, temveč postopno uvajanje raznolikosti. To pomeni majhne, a stalne spremembe: menjajte vrste žit, kot so riž, proso ali kvinoja, izbirajte sezonsko zelenjavo, vključite stročnice, fermentirana živila ter v manjših količinah dodajajte zelišča, semena in oreščke,« svetuje Dua.
Takšne majhne spremembe v črevesje prinesejo nove vlaknine. Ko jih črevesne bakterije razgrajujejo, nastajajo kratkoverižne maščobne kisline, ki pomagajo zmanjševati vnetja in podpirajo zdravje črevesne sluznice. Prav zato raznolika prehrana tako dobro vpliva na vaše telo.
Vir: jutarnji.hr
