Telo lakoto uporablja kot naravni signal, da potrebuje hrano. Ko ste lačni, vas lahko na to opozarja zvok v želodcu, razdražljivost, nezmožnost osredotočenja ali pa celo glavobol.
Ljudje navadno med obroki zdržijo več ur, preden zopet začutijo lakoto, toda to ne velja za vse.
Preverite znake, zaradi katerih lahko čutite nenehno lakoto:
Pomanjkanje določenih hranil v prehrani
Neželeno lakoto, ki lahko vodi v prenajedanje, povzročijo različni dejavniki. Eden od glavnih vzrokov je pomanjkanje hranil, zlasti beljakovin. Tudi pomanjkanje nekaterih mikrohranil, kot so vitamini, minerali in antioksidanti, vas lahko pripelje do želje po vsem, od sira do čokolade in ocvrtega krompirčka.
Obstajajo različne vrste vlaknin in nekatere boljše od drugih pri ohranjanju sitosti in preprečevanju lakote. Topne vlaknine oziroma vlaknine, ki se raztopijo v vodi, so bolj nasitne kot netopne. Veliko različnih živil, kot so ovseni kosmiči, lanena semena, sladek krompir, pomaranče in brstični ohrovt, so odlični viri topnih vlaknin.
Premalo zdravih maščob v prehrani
Zdrave maščobe imajo ključno vlogo pri ohranjanju sitosti. Delno je to posledica počasnega prehoda skozi prebavila, kar pomeni, da se prebavljajo dlje časa in dlje časa ostanejo v želodcu. Poleg tega lahko uživanje maščob povzroči sproščanje različnih hormonov, ki spodbujajo občutek sitosti.
Čustveno prehranjevanje
Če pogosto jeste, ker želite zapolniti čustveno praznino v sebi, to ni dolgoročna rešitev. Hrana lahko prinese začasno olajšanje, vendar je verjetnost, da se boste po tem počutili pretirano požrešni in polni krivde, precejšnja. Namesto tega se naučite zdravih načinov izražanja in soočanja s čustvi in prepoznavo sprožilcev, ki pripomorejo k temu, da se v čustvenih viharjih zatekate k čustvenemu prenajedanju.
Preveč alkohola povečuje apetit
Dokazano je, da alkohol povečuje apetit. Čeprav ena ali dve pijači morda nimata pomembnega vpliva, se po nekaj pijačah poveča možnost, da pogosteje posežete po slanih ali mastnih prigrizkih, kar lahko prispeva tudi k prenajedanju.
Stres in vpliv na apetit
Hormoni so neposredno povezani z apetitom. Pod stresom se raven kortizola poveča, s tem pa tudi apetit. Zaradi tega lahko večkrat tudi pogosteje posežete po mastni in kalorični hrani. Včasih se ne gre izogniti »stresnemu prehranjevanju«, vendar je znanje o tem, kako ga omejiti, ključno za ohranjanje dolgoročnega zdravja. Tehnike za zmanjševanje stresa, ukvarjanje z zanimivimi hobiji, joga, meditacija, športne aktivnosti ali iskanje podpore pri prijateljih in družini, so v takšnih trenutkih nadvse priročne.
Veliko telovadbe
Posamezniki, ki veliko telovadijo, pokurijo več maščob, kar še posebej velja za tiste, ki se redno ukvarjate z visoko intenzivno vadbo ali ste telesno aktivni dlje časa. Raziskave so pokazale, da imajo tisti, ki se redno intenzivno ukvarjajo s telesno vadbo, običajno hitrejši metabolizem.
Stroge diete
Stroge diete in izločanje hrane so zelo naporne za telo in psiho. Ljudje na račun strogih in rigidnih diet pogosto občutijo utrujenost in neprestano lakoto ter željo po svoji najljubši hrani. Prilagodljiv načrt prehrane, ki je nežen do telesa in uma, ni le bolj trajnosten, ampak vam tudi zagotavlja vsa makro in mikrohranila, ki jih potrebujete za čustveno, fizično in duševno zdravje.
Vir: healthline.com
Prisluhnite tudi podkastu:
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
