25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Najljubša hrana možganov: Rooibos!

12. 5. 2012

Tehnično gledano ni pravi čaj (ni sorte čajevca - Camellia Sinensis, kot večina tradicionalnih pravih čajev, temveč izvira iz rastline Aspalathus linearis), nedvomno ni niti hrana (nima nikakršne kalorične vrednosti). Za čem potem stoji to čudno in težko izgovorljivo ime in zakaj ga sploh uvrščam med najljubšo hrano naših možganov?

Dragi moji, še preden pomislite, da bo tokrat govora o še eni v vrsti množično oglaševanih »čudežnih« pijač, mi dovolite, da vam predstavim četrto v vrsti feelgood odobrenih. Prve tri so sirotka, kava in rdeče vino, seveda.

Rooibos (»roy-boss«) je ime afriškega porekla, za katero ste morda že slišali. Čaj rastline "rdeči grm" ste morebiti celo poizkusili v kakšni izmed zeliščnih mešanic. Njegova vloga in lastnosti pa še vedno ostajajo uganka v razredu bolj priljubljenih zelenih, rumenih in črnih sorodnikov.

Rdeči grm cveti z majhnimi rumenimi rožicami, njegovo podobo pa zaokrožajo igličasti listi. Liste se nabira, nareže (in potolče s posebnimi kladivi), suši na soncu ter fermentira (listi v klimatsko kontroliranem okolju, pod vplivom sebi lastnih encimov, razgrajujejo klorofil in s tem progresivno temnijo – sprošča se tanin). Ravno opisana fermentacija obarva lističe rdeče-oranžno, ki se kot taki najpogosteje uporabljajo za pripravo tega napitka.

Obstaja tudi zeleni rooibos, ki v procesu pridelave preskoči fermentacijo, zaradi česar naj bi vseboval še več antioksidantov, a zato manj preostalih bioaktivnih fenolnih sestavin. Za razliko od svojega rdečega kolega, katerega okus je opisan kot močan in saden, odlikujeta nefermentiran Rooibos zelenkast odtenek ter blažji , manj sladek okus.

Zelen ali rdeč – tukaj so njune lastnosti, zaradi katerih se mi ju je zdelo vredno izpostaviti kot možgansko velesilo:

Kaj pravijo raziskave?

Raziskovalci z univerze Iwate na Japonskem so z obsežno študijo dokazali koristne učinke rdečega čaja na možgane in živčni sistem – preprečuje namreč nastanek lipidne peroksidacije, oziroma po slovensko – procesa, do katerega prihaja kadar škodljivi prosti radikali okupirajo živčno tkivo in možganske celice. Takšna kontinuirana dejavnost privede do propadanja zunanje, zaščitne plasti možganskih celic. Skozi čas nam nabrana škoda lahko pokaže zobe v podobi degenerativnih možganskih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Japonski raziskovalci so skupini ostarelih podgan dve leti zvesto pripravljali rdeči čajček, nato pa preučili aktivnost njihovih možganov. Na presenečenje vseh so ugotovili, da ni dejansko nobenih razlik v delovanju možganov podgan upokojenk v primerjavi z mladiči na višku razvoja. Nasprotno, so možgani podgan v kontrolni skupini (niso uživale rooibosa) kazali normalne, s staranjem povezane spremembe (razširjeno pustošenje možganskega tkiva). Brihtni Japonci so sklenili, da lahko preprečevanje starostnega nabiranja odpadnega materiala v možganih mirno pripišejo delovanju čaja rooibos in aktivnim sestavinam v njem.

Prav te – aktivne sestavine, natančneje bioaktivne fenolne komponente, še natančneje: dihidrohalkoni, flavonoli, flavanoni, flavoni in flavanoli (moram ponuditi nekaj tudi najbolj radovednim bralcem) konstantno prikazujejo blagodejne učinke ne le v povezavi z zdravjem možganov, temveč tudi pri težavah kot so alergije, ekcem, stres, nespečnost, želodčne težave, prebavne motnje ter živčna napetost. Še več, obstajalo naj bi več študij (jaz sem našel eno – Okayama), ki nakazujejo pozitiven vpliv celo na kronične bolezni (rak, virus HIV).

Kot zanimivost – glavni vlogi v skupini naštetih flavonoidov igrata – krisoeriol (luteorin-3'-metoksi eter) in aspalathin2. Prvi poseduje izjemne antioksidantivne, protivnetne, bronhodilatorne in antimutagene lastnosti. Poleg rooibos čaja je naravno prisoten še v zeleni (Apium graveolens) in listih škrlatnega naprstca (Digitalis purpurea) ali po domače - zvončici. Drugi, aspalathin2, pa vestno straži možgane, v prostem času pa ponudi roko pomoči trebušni slinavki pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi.

Beseda ali dve o taninih

Nizka vsebnost taninov loči rooibos od grenko trpkega okusa, ki spremlja nekatere prave čaje, kot sta zeleni in črni. Tanin ali čreslovina je rastlinska polifenolna spojina, ki je naravno prisotna v širnem rastlinskem kraljestvu zato z njo ni v osnovi prav nič narobe. V bistvu se pripravke iz rastlin, ki vsebujejo čreslovine, uporablja v terapevtske namene zaradi njihovega adstringentnega delovanja (to najlažje razložim kot suh in trpek okus, ki ostane v ustih po uživanju vina, močnega čaja ali neolupljenega sadja).

Pri notranji uporabi delujejo kot antidiaroiki (sredstva proti driski); na sluznici prebavil namreč tvorijo vezi z beljakovinami in nastane zaščitni sloj, ki ublaži vnetje. Natančneje, največje koncentracije so prisotne v čajevcu, pivu (hmelj), vinu, sadju živih barv (jagodičevje, granatno jabolko, kaki, citrusi), stročnice (rdeči fižol denimo več kot beli) in čokoladi. A tako, kot je bilo moč pričakovati imajo tudi tanini eno zoprno razvado na katero opozarjam – če so zaužiti v prevelikih količinah zavirajo absorpcijo kalcija in železa iz zaužite hrane. Vendar ne pripisujte temu velikega pomena, saj dvomim, da je med bralci kdo, ki redno uživa »preveč« jagodičevja (za pivo si tega ne upam trditi). S tem opozorilom le želim opomniti, da obstajajo posamezniki, ki tanin težje presnavljajo in so občutljivi že na manjše zaužite količine. Taki ne bodo imeli težav z rdečim čajem. Če pa koga kljub temu še vedno skrbi za svoje železo in kalcij naj omenim, da je možno delovanje taninov nevtralizirati z dodajanjem vitamina C (limonin sok s čajem recimo) ali uživanjem katere izmed naštetih pijač s čreslovinami ločeno od obroka.

Veliki finale

Morda najkoristnejšo informacijo pa hranim za konec, kot zahvalo bralcem, ki ste zdržali z mano do samega zaključka članka v čast temu čudovitemu rdečemu poparku. Čaj ne vsebuje kofeina! Ali teina, kot se imenuje njegova različica prisotna v pravih čajih. Če temu dodam še splošni pomirjevalni učinek na telo in spodbujanje globokega ter kvalitetnega spanca, ugotovimo, da je rdeči čaj idealna večerna razvada v prihajajočih hladnih dneh.

Pri nakupu svetujem izbiro stoodstotne različice, kontroliranega porekla, v obliki prostih lističev oz. posušenih cvetk. Te enostavno potopimo v vročo vodo in počakamo 6 minut – cvetke se v vodi skoraj raztopijo in čaj po tem času doseže optimalno koncentracijo.

V družbi skodelice rdečega čaja (ali dveh) sem tudi sam preživel kar nekaj večerov pred računalnikom in med knjigami, ko sem pripravljal vsebine za ta članek. Ne bom napisal, da te družbe ne bi zamenjal za nič na svetu, vseeno pa mi je uspelo najti zadovoljstvo v koristih, ki jih Rooibos ponuja mojemu najbolj cenjenemu organu – možganom, seveda.

Mario Sambolec, osebni trener fitnesa, www.feel-good.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri