Najslabša naložba za zdravje je stradanje in hitro izgubljanje teže. Brez spremembe prehranjevalnih in gibalnih navad se teža namreč vrne, mnogokrat pa se dodatno zgodi še to, da se za kakšen kilogram celo poveča. Prehranjevalne navade vključujejo izbor in količino hrane, ki jo uživamo, delež posameznih živil, način prehrane ter število obrokov, ki jih zaužijemo v enem dnevu.
1. Škrobna živila vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate, ki so pomemben vir energije. Vsebujejo vitamine, minerale in prehranske vlaknine (predvsem v polnovrednih živilih).
2. Zelenjava vsebuje vitamine, kot sta A in C, ter minerale (železo, kalcij, magnezij in antioksidativne zaščitne snovi). Prednost je ta, da vsebuje zelo malo maščob in veliko vlaknin. Treba je uživati zelenjavo različnih barv, saj se razlikuje po hranilnih snoveh.
3. Sadje vsebuje vitamine A, C, minerale in antioksidante. Vse to so zaščitne snovi, ki nas varujejo pred boleznimi. Izbiramo sveže sadje in 100-odstotne sadne sokove.
4. Mleko in mlečni izdelki vsebujejo beljakovine, vitamine in minerale, obenem pa so najbogatejši vir kalcija. Odrasli izbiramo posneto ali delno posneto mleko, saj vsebuje le manj maščob, ne pa kalcija in beljakovin.
5. Meso, perutnina, ribe so vir beljakovin, vitaminov skupine B, železa in cinka, stročnice in jajca pa beljakovin, vitaminov in mineralov.
6. Maščobe – z njimi naj bi pokrili največ 30 odstotkov kalorij iz celokupnega dnevnega vnosa. Izračun: če potrebujemo 2000 kalorij; 2000 x 0, 30 = 600 kalorij, pokritih iz maščob. Dobljene kalorije delimo z 9, ker ima vsak gram maščobe 9 kalorij. 600 : 9 = 66 g maščob.
Sladkor – daje veliko kalorij in le malo hranilnih snovi. Previdni moramo biti zato, ker je sladkor dodan mnogim živilom.
Sol – količina, ki jo dnevno zaužijemo, naj ne presega 6 g soli (1 zvrhana čajna žlička).
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
