Kako obvladovati jezo

14. 1. 2012

Jeza je tisto čustvo, ki nas zelo omejuje in povzroča bolezni, nesrečnost in krivdo. O jezi se še vedno postavljajo mnoga vprašanja, s katerimi se ukvarja cela četa psihologov, psihiatrov, psihoterapevtov in drugih strokovnjakov ... Zakaj je človek jezen? Ali jeza vodi v agresijo? Kdaj se to zgodi? Zakaj?

Prične se z vzgojo

Marsikateri starši vzgajajo svoje otroke tako, da ti ne smejo pokazati, da so jezni, torej so malčki prisiljeni svoje nestrinjanje in jezo preoblikovati in ju pokazati na drug način, ki je morebiti bolj sprejemljiv za starše in družbo na splošno.

Takšni otroci odrastejo v odrasle, ki v sebi čutijo nakopičeno jezo, a je ne morejo, ne znajo ali nočejo izraziti tako, da bi jo sprostili in obenem sebe očistili tega strašnega bremena, ki tako zelo teži posameznika z nakopičeno jezo.

Vsekakor jeze ne moremo sproščati z agresijo in nasilnim vedenjem, ker s tem prizadenemo drugega človeka.

Kako iz sebe iztrgati jezo

Jeza nas duši in povzroča blokade na čustvenem in duševnem področju. Kako se je torej znebimo, da ne bo povzročila rane pri sočloveku?

Poiščite poslušalca

Nekoga, ki mu zaupate in za katerega veste, da ne bo zlorabil vašega zaupanja. To je lahko najbližji prijatelj, sorodnik ali pa nekdo, ki se tudi strokovno spozna na tovrstno področje osebnostnega delovanja.

Preko izpovedi in pogovora lahko posameznik uvidi vzroke za čustva jeze, ki jih občuti, in morebiti tudi rešitve, ki pomagajo omiliti stisko.

Jeza je čustvo, ki je pomemben dejavnik našega vsakdana

Ne moremo je zanikati in dejati, da nismo jezni ali da to nočemo postati, če nas okoliščine privedejo do tega. Vsekakor pa je treba delati na tem, da znamo jezo osmisliti, se zamisliti nad dejstvom, da smo jezni. Priporočljivo je poiskati vzroke ter delati na tem, da najdemo rešitev, ki nam bo jezo 'razkadila'.

Nadzorovanje jeze

Človek je takšno čudno bitje, ki je sposobno svojo jezo pestovati in jo negovati, da se bo iz nje nekomu maščeval ali drugemu povzročil bolečino, da bo svojo jezo izrazil na neprimeren način, saj razmišlja takole: če sem jezen in prizadet, potem moram to razrešiti tako, da nekomu drugemu podelim naprej svojo jezo.

No, vemo, da je to zelo destruktivno razmišljanje, ki se slej kot prej obrne proti samemu povzročitelju.

Jezo lahko nadzorujemo tako, da smo budni v vsakem hipu, tukaj in zdaj, in ko začutimo naval jeznih čustev, se poskusimo nadzirati in uvideti, kaj je povzročilo jezo in zakaj. Seveda se celoten proces odvija v stotinkah sekunde, a prav tako hitro lahko tudi sami nadzorujemo takšen naval, če le hočemo in če se prisilimo, da sebi hočemo dobro. Pa tudi nekaj vaje je potrebne, v smislu, da se ozaveščamo, ko nas nekaj 'razkuri' in ne odreagiramo v hipu, temveč naprej premislimo.

Ko vrnemo jezo povzročitelju, nam je lažje ... Ampak ali pri tem vemo, zakaj je prišlo do te reakcije in kaj je tisto, kar nas je navdalo z jezo? Če prekinemo ta negativni začarani krog in zmoremo reagirati brez jeze, z dejstvi, ki niso napadalna, smo veliko naredili za lastno zdravje, dobro počutje in prav tako za sočloveka, ki bi sicer pokasiral vaš naval jeze.

Previdno pred otroki

Ko smo starši jezni v prisotnosti otroka, bodimo previdni pri tem, kako reagiramo v stresnih situacijah in kako izrazimo jezo, saj nas naš otrok dobro opazuje. Kot bomo mi reagirali in kar bomo v jezi storili ali rekli, bo naš otrok v podobni situaciji ponovil, saj takšen vzorec pozna od doma.

Če se zmoremo nadzirati in kanalizirati jezo na sprejemljiv način, bo to znal tudi naš otrok. Tudi to je lahko dobra popotnica v odraslo življenje.

Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok