Zlorabe lahko dobijo neverjetne razsežnosti zaradi zlobe nekaterih ljudi, ki ne premorejo kančka empatije ali sočutja. Zato se mora o zlorabi govoriti in povedati!
Zlorabe, takšne in drugačne, se dogajajo vsem
Pojmovanje zlorabe je zelo široko. To je lahko neprimerno in nasilno vedenje posameznika, ki s psihološkimi igrami izsiljuje drugega in z njim manipulira.
Zloraba je lahko politična, ko elita zlorablja svoj položaj zato, da si prigrabi še več oblasti. In zloraba je lahko tudi spolne narave.
Pred kratkim se je zgodil najbrž ne prvi napad sošolca na sošolko, ki je zlorabil dekle, ki se je branilo, a ne ubranilo. Govorimo o osnovni šoli, da ne bo pomote. Petnajstletnik je svojo fizično moč uporabil, da je zlomil dekle, ki se kljub uporu ni moglo ubraniti zlohotnega napada. Ali pa naj tole kar pometemo pod preprogo?
Kakšni bodo uradni ukrepi, kako se bo odzvalo šolsko vodstvo, kaj bodo storili starši in kako bo ves ta pritisk preživelo dekle, ne vem.
Želim poudariti, da se takšne grozne zlorabe dogajajo sredi naše, baje omikane deželice, sredi belega dne in udeleženi so otroci, ki naj bi pred koncem osnovnega šolanja raje mislili na počitnice.
Ne, grozote se dogajajo pred našimi očmi in sploh ne vem, kako se lahko dekleta zaščitijo pred nasilneži, ki grabijo vrstnice za njihove dele telesa in si jih lastijo. Kje se je zlomila funkcija staršev? Kam so šli vsi vzgledi? Kaj se je zgodilo z otrokom, ki si je prisvojil pravico nasilnega vdora?
Posledice so in kaj se dogaja v glavi žrtve, ve samo ona. Prepričana sem, da to ni osamljen primer, a ker se zloraba dogaja mladoletnim otrokom in ker se bo o tem sodilo za zaprtimi vrati, opozorila o mladih, ki so izgubili moralni in socialni kompas, ne bodo dosegla širše javnosti.
Prepričana sem, da se o zlorabi mora govoriti in povedati, kaj se dogaja, kaj je realnost nas in naših otrok. Starši smo se pozabili pogovarjati o resničnih vrednotah, o tem, kaj izpolnjuje človeka in ga dela zadovoljnega in srečnega. Še odrasli ne vemo, kako malo je treba, da se imamo fajn, kako naj to vedo otroci, ki so zaradi ljubega miru posedeni pred televizijske zaslone ali pred računalnike in so že od mladega odtujeni sočloveku.
Ali sploh vemo, kako pomemben je stik s sočlovekom?
Pomislite, kaj vas osrečuje. Upam, da ste že kdaj za droben trenutek doživeli neponovljiv občutek popolne sreče. Poskusite povedati o tem svojim bližnjim, poiščite vzroke in videli boste, da ni vse tako črno, nemogoče ali prazno.
A žal se mi zdi, da številni otroci že v svoji najstniški dobi občutijo točno to. Mislim, da starši nismo odigrali svoje funkcije, kot bi jo morali.
Med razmišljanjem o zlorabi pa izvem še za eno izprijenost, za katero ne morem verjeti, da se res dogaja. Znančevega sina je neko dekle, ki je bilo 'neuspešno' zaljubljeno vanj, prijavilo, da jo je posilil in z njo surovo ravnal. Ker ji ni vračal ljubezenskih čustev, je sklenila, da se mu bo maščevala, kar to storila na najbolj nizkoten način. Ta znančev sin je v zaporu že dve leti zaradi krive ovadbe in nič ne more tega spremeniti, kljub njegovim trditvam, da se je ni dotaknil. Njemu niso verjeli.
Zlorabe lahko dobijo neverjetne razsežnosti zaradi zlobe nekaterih ljudi, ki ne premorejo kančka empatije ali sočutja. Vidijo le sebe in mislijo zgolj na zadovoljevanje lastnih potreb, za vse drugo jim ni mar.
Pokažimo s prstom na zlorabo!
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, foto: Shutterstock
Več si lahko preberete na facebook strani Svetovalnica.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
