Hodite po mestu, proti domu... še pred nekaj minutami ste se počutili tako dobro, potem pa kar na lepem pospešeno bitje srca, mrzel pot, tresenje. Simptomi minejo, mislite pa si, da je za vse kriva preutrujenost.
Medicina pravi, da je napad panike specifično in zastrašujoče doživetje intenzivnega strahu in občutka prihajajoče katastrofe, kar spremljajo številni telesni simptomi. Napad panike se začne zelo počasi in se nepričakovano hitro razvije (vsega skupaj le nekaj minut).
Zanj so značilni najmanj štirje od naslednjih simptomov: pospešeno bitje srca, bolečina v prsih, znojenje, drhtenje, hladni ali vroči valovi po telesu, suha usta, slabost in druge želodčne težave, vrtoglavica, občutek dušenja, pomanjkanje zraka, odrevenelost telesa, depresija ali pa izguba občutka za realnost.
Preprečite glavne povzročitelje
Zagovorniki biološke teze poudarjajo pomembnost biološke osnove napadov panike. Ti se lahko pojavljajo tudi med spanjem, in to v fazah, ko ne sanjamo. Bolj pogosti so pri dvojčkih in pri odraslih, ki so že med otroštvom v neznanih situacijah pokazali večjo nagnjenost k napadom strahu.
Po psihoanalitičnih razlagah je anksioznost posledica zastrašujočih misli o ločitvi ali pa nemoči izvleči se iz neke situacije. Po kognitivni hipotezi si paniki narobe razlagajo telesne simptome, kot je hitrejše bitje srca. Menijo namreč, da imajo težave s srcem.
Če pa se jim pojavi vrtoglavica, se jim zdi, da bodo imeli možgansko kap. Tako ustvarijo začaran krog, saj tako tolmačenje simptomov vse skupaj samo še poslabša.
Psihoterapija kot pomoč
S podrobnim zdravniškim pregledom je treba najprej izločiti vsa druga organska obolenja. Če se ugotovi, da je človek fizično zdrav, potem je treba do psihoterapevta.
Človek se mora naučiti pravilno tolmačiti signale napadov panike. Poleg tega ne sme preceniti eventualnih posledic napadov, hkrati pa mora povečati sposobnost obvladati te simptome.
Pomagajo tudi vaje za sproščanje, s katerimi se zmanjša splošna napetost, izboljša cirkulacija in uravnoteži dihanje.
Po vajah za sproščanje svetujejo, da si je treba položaje, ki posamezniku zbujajo strah, zamišljati s pozitivnim izidom. Če se nelagodnost ponovi, potem se je treba spet sproščati. Treba je spremeniti način razmišljanja: nič strašnega ni, če se napad ponovi, saj bo minil. Kot mine vse.
Večina ljudi je že imela napad panike, a ga niso prepoznali, mislili so, da so pač samo neprespani, utrujeni, lačni … in zato se tudi ni več ponovil.
Avtosugestija v prvi vrsti
Ponavljajte si, da je napad panike povsem nenevaren in pač le neprijeten in da bo v nekaj minutah minil. Osredotočite se na kaj drugega, pojte si, štejte, spijte kozarec vode, pojejte košček čokolade, dihajte enakomerno …
Nikar si ne recite: “Pa je spet tu, tega ne prenesem več. Pred ljudmi bom spet deloval kot idiot, bolje, da čim prej izginem stran. Kdo ve, kaj mi je, umrl bom …”
Raje si ponavljajte: “Počasi, sproščam se, ni prvič, hitro bo minilo, napad panike ni nič strašnega, obvladal ga bom, samo sprostiti se moram.”
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
