Kako podcenjujemo svojo všečnost (in zakaj se drugi trudijo, da bi jim bili vi všeč)!

Dejstvo, da se nam zdi pomembno, da nas drugi vidijo kot prijetne in priljudne, se nam je skozi evolucijo zapisalo v genetski kod. Še več. Rekli bi lahko, da gre za skorajda biološki instinkt. Ljudi, ki drugim iz kateregakoli razloga niso bili simpatični, je skupnost namreč izločila, kar je neredko pod vprašaj postavilo tudi njihovo preživetje.

Všečnostna vrzel

Nedavno poročilo ob izsledku več študij, ki je bilo objavljeno pri Psychological Science, pa je pokazalo nekaj, kar bi nas moralo vse skupaj znatno pomiriti. Ugotovili so namreč, da ljudje še kako podcenjujemo svojo všečnost. Psihologi so temu fenomenu po novem nadeli kar 'ime': všečnostna vrzel (ali v originalu liking gap).

Tako so v eni od teh študij raziskovalci iz oči v oči soočili človeka, ki se nista še nikoli srečala. Po petih minutah pogovora o tem, od kod sta in kaj so njuni hobiji, so ju izprašali o njunih vtisih. Izkazalo se je, da so sodelujoči svojo všečnost konstantno ocenili nižje, kot je bila ocenjena na drugi strani.

Do podobnih zaključkov so prihajale tudi druge študije, ki so všečnostno vrzel razkrivale tudi ob prvih stikih, ki so trajali dlje in so se vzpostavljali v resničnem življenju. Ena od takšnih študij je tako pod drobnogled vzela študente, ki so si delili sobo. Ugotovili so, da ljudi muči fenomen všečnostne vrzeli celo po več mesecih druženja.

A zakaj to počnemo? Zakaj podcenjujemo lastno všečnost v očeh drugih?

Čudovito nepopolni

Stroka pravi, da je na novo odkriti fenomen v popolnem skladju s pojavom, ki so ga v neki študiji poimenovali kar lepota nepopolnosti (ali v originalu the beautiful mess effect).

Vsa ta nedavna odkritja pa nas v resnici ne bi smela zares presenetiti.

»Prosocialna tendenca je vgrajena globoko v naša bitja in večina ljudi si močno želi, da bi se dobro razumeli z drugimi. Ljudje praviloma ne hodijo po svetu zato, da bi v drugih iskali sovražnike in sprožali konflikte. Nasprotno. Iz srca si želijo, da bi bili drugim všeč in da bi sami lahko imeli radi druge,« še pišejo raziskovalci in dodajajo: »To, da si večina ljudi, ki jih srečujete vsak dan, ŽELI, da bi jim bili vi všeč, je nadvse tolažilna. Še več. Dejansko se bodo potrudili, da bodo našli razlog, da jim nazadnje tudi boste.«

Kar je izjemno pomembno sporočilo za vse, ki trpijo za motnjo socialne anksioznosti ali jih mučita sramežljivost in slaba samopodoba.

»Ljudje, ki globoko v sebi ne verjamejo, da bi bili lahko drugim všeč ali da bi se ti sploh želeli pogovarjati z njimi, se stikov z drugimi podzavestno izogibajo. Strah pred tem, da bi jih ti negativno sodili, pa je dejansko temeljni kamen socialne anksioznosti,« pravijo raziskovalci in dodajajo, da zdaj obstajajo konkretni znanstveni dokazi, da so njihovi najhujši strahovi neosnovani in da je resnica prav nasprotna.

Ali, če povedano strnemo v eno samo zaključno misel:

»Ljudje si bodo praviloma aktivno prizadevali, da bi jim bili vi všeč, in zelo verjetno jim na koncu tudi boste.«

 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ