Bi verjeli, da lahko le 3 minute intenzivne vadbe v telesu sproži izrazitejše spremembe kot 90 minut zmerne vadbe? Znanstveniki so odkrili zanimive razlike v odzivu telesa na različne vrste gibanja, rezultati pa odpirajo tudi vprašanja o vplivu vadbe na tveganje za kronične bolezni.
Kratka, a zelo intenzivna telesna vadba lahko v telesu sproži izrazitejše spremembe kot precej daljša vadba zmerne intenzivnosti. Tako kažejo ugotovitve raziskave, objavljene v znanstveni reviji Cell Reports Medicine. Raziskovalci so ugotovili, da lahko že tri minute sprintanja povzročijo pomembne spremembe na molekularni ravni. Toda ali to pomeni tudi večje koristi za zdravje?
Kot pojasnjuje vodja raziskave dr. Paul Cohen z Univerze Rockefeller v New Yorku, bo treba z nadaljnjimi raziskavami še ugotoviti, v kolikšni meri se te spremembe dejansko odražajo v boljšem zdravju.
Tri minute intenzivnega napora, izrazite spremembe v telesu
V raziskavi je sodelovalo 19 moških, ki so jih znanstveniki razdelili v dve skupini. Udeleženci prve skupine so na sobnem kolesu opravili šest 30-sekundnih sprintov z zelo visoko intenzivnostjo. Med posameznimi sprinti so imeli štiri minute časa za okrevanje. Druga skupina je medtem 90 minut neprekinjeno kolesarila v zmernem tempu.
Raziskovalci so vsem udeležencem pred vadbo in po njej odvzeli vzorce krvi ter analizirali spremembe v ravni beljakovin in drugih molekul.
Rezultati so pokazali precejšnje razlike. Pri moških, ki so izvajali kratko in intenzivno vadbo, so bile spremembe v sestavi krvi izrazitejše kot pri tistih, ki so kolesarili dlje, vendar z manjšo intenzivnostjo.
Sprintanje je povzročilo tudi takojšnje povečanje ravni beljakovin, ki sodelujejo pri obnovi in preoblikovanju tkiv ter rasti krvnih žil. Pri daljši, zmerno intenzivni vadbi pa so se nekatere od teh beljakovin v krvnem obtoku pojavile šele po več urah.
Zakaj se telo na intenzivno vadbo odzove drugače?
Ugotovitve potrjujejo, da se telo na kratke izbruhe maksimalnega napora odziva drugače kot na dolgotrajno, enakomerno vadbo zmerne intenzivnosti.
To pravzaprav ni presenetljivo, saj obe obliki gibanja pred telo postavljata različne zahteve. Med sprintanjem mora telo v zelo kratkem času zagotoviti veliko energije in se prilagoditi izjemno intenzivnemu naporu, medtem ko pri zmerni vadbi obremenitev traja dlje in je bolj enakomerna.
Kljub zanimivim rezultatom raziskovalci opozarjajo na pomembne omejitve raziskave. V njej je sodelovalo le 19 moških, vsi pa so bili mlajši in dobrega presnovnega zdravja. Zato ugotovitev za zdaj ni mogoče neposredno posplošiti na celotno populacijo. Poleg tega izrazitejše molekularne spremembe še ne pomenijo nujno večjih dolgoročnih koristi za zdravje.
Bi lahko intenzivna vadba zmanjšala tveganje za kronične bolezni?
Da bi bolje razumeli povezavo med spremembami, ki jih sproži vadba, in dolgoročnim zdravjem, so raziskovalci analizirali še podatke več kot 53.000 ljudi iz britanske zdravstvene podatkovne zbirke UK Biobank. Ugotovili so, da so številne beljakovine, katerih raven se spremeni po sprintanju, povezane z manjšim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, med drugim debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.
Po Cohenovih besedah bi lahko imele molekule, na katere vpliva intenzivna vadba, pomembno signalno vlogo v telesu in tako prispevale k zdravstvenim koristim telesne dejavnosti.
Vendar raziskovalci poudarjajo, da bodo za potrditev teh povezav potrebne obsežnejše raziskave z večjim številom udeležencev. Šele tako bo mogoče natančneje pojasniti, kakšno vlogo imajo posamezne beljakovine in presnovki, ki so jih prepoznali med raziskavo.
Ali to pomeni, da je intenzivna vadba boljša od drugih oblik vadbe?
Čeprav rezultati kažejo, da lahko že nekaj minut zelo intenzivnega gibanja sproži izrazite spremembe v telesu, to še ne pomeni, da bi morali daljše in zmerno intenzivne treninge zamenjati izključno s sprintanjem. Različne vrste vadbe namreč prinašajo različne koristi, zato je za dolgoročno zdravje najpomembnejša njihova kombinacija.
Strokovnjaki priporočajo, da v svojo rutino vključite vadbo za moč, aerobno vadbo za krepitev srca in ožilja ter vaje za ravnotežje. Tako boste poskrbeli za celostno telesno pripravljenost in ohranjanje zdravja.
Najpomembnejše sporočilo raziskave torej ni, da morate odslej vaditi samo tri minute na dan, temveč da ima lahko tudi kratka, intenzivna telesna dejavnost pomemben vpliv na delovanje telesa. Pri tem pa ostajajo redno gibanje, raznolikost vadbe in postopno izboljševanje telesne pripravljenosti ključni za dolgoročno zdravje.
Vir: jutarnji.hr
