Če bi bile duševne bolezni živa bitja – kako bi ta bitja izgledala? (FOTO)

Če bi bile duševne bolezni živa bitja – kako bi ta bitja izgledala? (FOTO) (foto: Profimedia) Profimedia
14. 10. 2020

Ilustracije, ob katerih se boste zamislili.

Njegovo ime je Sillvi. Ne govori rad o sebi, a če že mora … Najbolj se boji smrti. Njegova najljubša žival je pes. In ne mara potovanj.

Na vprašanje, če bi bile duševne bolezni živa bitja, kako bi ta bitja izgledala, pa odgovarja s spodnjimi ilustracijami …

Serija desetih ilustracij je sicer nastala v dobrodelne namene – Sillvi je želel zbrati denar za pomoč neprofitni organizaciji National alliance in mental illness.

In če veste, kakšne muke prinašajo te bolezni, boste razumeli, zakaj so videti tako strašljivo.

Depresija

Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli, čustva, vedenje in telo ter posledično vpliva na njegovo delovanje v krogu družine in izven.

Kadar zbolimo za depresijo, se v delu možganov, ki uravnava razpoloženje, poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami.

Za depresijo bo vsaj enkrat v življenju zbolela vsaka šesta oseba, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Prizadene lahko vsakogar: mlajše, starejše, moške in ženske. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence. Pri Alzheimerjevi bolezni se degenerativne spremembe najprej začnejo v področjih, ki so pomembni za nastanek dolgotrajnega spomina.

Prva znamenja bolezni so pozabljivost, neurejenost, nemirnost in motnje v presoji. Pri razviti bolezni so značilni izguba spomina na sveže dogodke, dezorientiranost v času in prostoru, nesposobnost skrbeti zase in v zadnji fazi globalni upad spoznavnih funkcij.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Anksioznost

Anksioznost je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja.

Telesne in vedenjske spremembe, ki jih oseba doživlja ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite.

Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

Posttravmatska stresna motnja je intenzivna tesnobna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka, travme.

Nastane kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne in travmatske dogodke, kot so naravna katastrofa, fizično ali spolno nasilje, nesreča, smrt, vojne travme, mučenje ... 

Za motnjo je značilno dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka bodisi kot pogosto spominjanje, nočne more, "flash back" doživetja ter močni čustveni ali telesni odzivi ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD)

V Sloveniji je uveljavljen izraz hiperkinetična motnja (HKM). 

Gre za skupino motenj, za katere je značilen zgodnji začetek – običajno v prvih petih letih življenja – in izražanje z naslednjimi simptomi:

  • neprestano fizično gibanje in mencanje, neprestano govorjenje z nepovezanim prehajanjem s teme na temo, površno poslušanje sogovornika, prehitro odzivanje v obliki dejanj in besed, brez predvidevanja in upoštevanja možnih posledic, skakanje v besedo, nepotrpežljivost, težave pri poslušanju in pomnjenju informacij, zadrževanju in usmerjanju pozornosti, dokončanju nalog.
 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Bipolarna motnja

Bipolarna motnja je motnja v delovanju možganov, ki povzroča nepredvidljiva nihanja razpoloženja. Vendar ne gre za nihanje razpoloženja, ki ga v življenju doživi večina od nas.

Oseba z bipolarno motnjo se sooča z epizodami globoke depresije in epizodami manije, ki lahko trajajo več tednov.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Anoreksija

Anoreksija spada med hude motnje hranjenja. Pri tem pa ne gre za izgubo apetita, oseba omejuje količino zaužite hrane vse do stradanja, ker se boji, da bi se zredila.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Avtizem

Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu.

Kaže se predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, verbalne in neverbalne komunikacije. Obsega pa širok spekter motenj od lažjih do težjih oblik.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Obsesivno kompulzivna motnja

Za obsesivno kompulzivno motnjo so značilne prisilne misli – obsesije – in/ali prisilna dejanja – kompulzije.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Antisocialna motnja osebnosti

V Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj je antisocialna motnja osebnosti opredeljena kot vrsta motenj osebnosti, za katere je značilen trajen vzorec neupoštevanja in kršenja pravic drugih ali temeljnih socialnih pravil, ki nastopi že v otroštvu in se nadaljuje v odraslo dobo.

Za to motnjo so značilna pogosta kriminalna dejanja.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by SILLVI (@sillvi_illustrations) on

Drugi viri: NIJZ, www.pb-idrija.si, Wikipedia

Preverite še:

 

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri