Narava nam že tisočletja ponuja učinkovito pomoč, zbrano v zdravilnih rastlinah. Veliko domačih sadnih vrst izvira iz divjega sadja. V nasprotju s kulturnimi sortami pa le malo plodov lahko zaužijemo surovih. Svojo kulinarično vrednost pokažejo šele potem, ko jih predelamo.
Divji sadeži rastejo na skoraj vseh zemljiščih in ne zahtevajo posebne pozornosti. Drevesa in grmi so pašniki za čebele in zaščita za ptice, mi pa lahko idealno povežemo zdrav okus in varstvo narave.
Pravilno izbrani rastlinski izvlečki so pomembni del samozdravljenja.
Šipek
Šipki cvetijo le enkrat, septembra pa zorijo plodovi, ki so značilne ognjeno redeče barve.
Šipki so pravzaprav le navidezni plodovi. Dejanske plodove - oreščke obdaja bolj ali manj mesnata lupina.
Vsebnost vitamina C pri večjih plodovih nekajkratno presega vsebnost pri limonah. Vsebujejo tudi pektine, čreslovine, sladkor in provitamin A. Zaradi velike vsebnosti vitamina C ga mnogi imenujejo kar protikužni vitamin.
Šipek veča odpornost, prepreči in zdravi prehlad, gripo in druge bolezni z vročico, pomaga pa tudi ob krvavečih dlesnih, koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost in splošno oslabelost.
Nešplje
Nešplje tvorjo velike čašne cvetove in nenavadne plodove le na konicah poganjkov. Dozorijo oktobra ali novembra, vendar zreli niso užitni, saj vsebujejo preveč taninov. Plodovi postanejo mehki in prijetno kislega okusa šele po prvih nočnih zmrzalih.
Sadež, ki je zrel, je videti tak kot bi bil že gnil, a vsebuje veliko vitamina C, sladkorja, sadne kisline, pektina in nekaj čreslovin.
Zaradi velike vsebnosti vitamina C in ostalih vitaminov je ta rastlina pomembna pri zdravljenju skorbuta.
Sadeži urejajo tudi prebavo in pospešijo izločanje vode iz telesa ter ugodno delujejo na črevo. Prav tako se uporablja za zaustavljanje krvavitev.
Mahovnice
Ti, 10 do 30 centimetrov visoki polgrmi tvorijo dolge poganjke, ki zrastejo v debele pletenjače. Jagode zorijo od septembra do oktobra.
Uporabljamo jo za preprečevanje bakterijskih okužb sečil.
Dren
Dreni spadajo med najbolj dragocene vrste divjega sadja. Uporabljali so ga že Grki, ki so iz žilavega lesa drena izdelovali sulice in kopja. Nežno rumeni cvetovi, ki se pojavijo že februarja, pa so pomemben vir nektarja za čebele in čmrlje.
Dren pomaga pri vnetju prebavil in kot sredstvo proti driski. Za slednje uporabljamo zavretek iz posušenih plodov in skorje. Napitek ima prijeten okus in diši po vaniliji.
Iz polno zrelih plodov lahko pripravimo marmelade ali pa jih zamrznemo in uporabljamo pozimi. Plodovi so polni vitaminov, taninov in drugih hranilnih snovi.
Drenova krema se uporablja tudi kot zdravilo za kožo, deluje pa tudi na srce in vzpodbuja cirkulacijo.
Rakitovec
Je na vrtu redek primerek. Rastlina ima značilne srebrnkaste liste in oranžno rdeče jagode, ki dozorijo septembra in oktobra.
Vsebujejo polno vitaminov - vitamine skupin A, E, K, B in C.
Uporablja se za pospeševanje krvnega obtoka, pomaga pri pljučnici in gripi, zmanjšuje odlaganje maščob v telesu, veča spolno moč in je odličen naravni antioksidant.
Brusnice
Brusnice niso čudovite samo kot živa meja, ampak so tudi zelo zdravilne. Plodovi vsebujejo veliko količino vitamina C, kar da nekoliko kiselkast okus.
Najbol raziskana zdravilna lastnost brusnic je njihova uporaba pri zdravju sečil. Uporablja se za zdravljenje bakterijskega vnetja mehurja, ki povzroča pogosto in boleče uriniranje.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
