Iskrena izpoved mamice, ki je zbolela za rakom na dojkah in ni obupala: "Ob diagnozi takoj pomisliš na najslabše"

Klaro Čampa sem "spoznala" na Instagramu, ko so sem večkrat naletela na njene objave. Včasih me je pretreslo, ko sem brala njene iskrene zapise o tem, kako se spopada z boleznijo - najbolj agresivno obliko raka dojke -, a večinoma me je napolnila z optimizmom in upanjem. V pogovoru, ki sva ga imeli v mesecu boja proti raku dojk, mi je zaupala, kako se počuti dve leti po tem, ko je izvedela za diagnozo in kako z njo tudi živi.

31-letnica je maja leta 2020 med prhanjem zatipala bulico in "najprej pomislila na najhujše". Ker je bila takrat bolna tudi njena mama in je imela dve majhni punčki, je bila veliko pod stresom, drugih znakov pa ni imela. Kljub temu se je odpravila na pregled in nato na punkcijo na onkološki inštitut, kjer so ji postavili diagnozo laktacijska dojka in naj pride čez eno leto na pregled. Ker je še vedno dojila drugo hčerko, je to ni vzemirjalo. A ko je septembra nehala dojiti hčerko, je bulica rasla in čutila je, da ni vse tako, kot mora biti, saj je bila na otip boleča, zato je želela, da jo ponovno pregledajo. 

Po punkciji sta sledila šok in težka diagnoza. "Ko sem izvedela za diagnozo, se mi je podrl svet. Najprej se vprašaš, zakaj jaz, kako je to mogoče. Nato pa se je sprožil nek adrenalin in ko mi je zdravnik rekel, da sem mlada in bo vse dobro, le nekaj mesecev kemoterapije bo potrebnih, mi je dal upanje. Ampak ko slišiš besedo rak, takoj pomisliš, da boš umrl. In on mi je dal upanje."

Ob prvi kemoterapiji jo je prevzel vrtiljak čustev

Prve kemoterapije najbrž ne bo nikoli pozabila. Prevzela so jo številna čustva, od strahu, pričakovanja in tudi veselja. Ker je zaupala in verjela, da ji bo kemoterapija pomagala. Ko je prišla domov, se je sprva počutila odlično, a čez nekaj časa jo je "zadelo".

"V nekem trenutku sem ležala v kopalnici na tleh in niti toliko moči nisem imela, da bi poklicala Mira. V glavi pa samo misel - zdrži."

Starejši hčerki je, ko je zaradi kemoterapije izgubila lase, pojasnila, da je zbolela in bo ozdravela, njeni lasje pa bodo spet zrasli. Hčerka se po njenih besedah tudi spomni, da je morala mamica več počivati, zato sta se več družili z očetom. Nikoli pa nista imeli občutka, da je kaj narobe in jo morata zato pustiti na miru. "Dali sta mi moč, da sem se v trenutkih, ko je bilo slabo, potrudila z njima preživljala čas."

Klara Čampa zase pravi, da ima veliko voljo do življenja in zdi se ji, da se ljudje premalo zavedajo, kako minljivi smo. "Še posebej, ker sem izgubila mami in videla, da moramo ceniti, kar imamo, da smo zdravi." Še preden je zbolela, je bila polna življenjske energije, po diagnozi pa se je to le še okrepilo. Svojo zgodbo redno deli na Instagramu, kjer dobiva veliko pozitivnih odzivov. "Včasih, ko sem na dnu, mi komentar neznane osebe veliko pomeni. Ko mi nekdo reče, da sem mu vzor, me še vedno preseneča, da drugim dajem voljo za boj."

Kljub težki diagnozi v prihodnost zre z optimizmom 

Čeprav njeno zdravljenje še ni povsem končano, se sama v svojih mislih poslavlja od bolezni. Kot je pojasnila, življenje doživlja kot vožnjo z vlakom, na katerega prihajajo novi ljudje in različne situacije, na posamezniku pa je, kako se bo nanje odzval. "Vse v življenju se zgodi z razlogom in če bi mi že maja odkrili diagnozo, ko je bila mami na začetku bolezni, hčerka pa stara sedem mesecev, se morda ne bi mogla tako pozitivno spopasti s to izkušnjo." Tako pa se je nekaj mesecev lahko posvečala mami, zato ne goji nobenih zamer do zdravnikov, ki sprva niso postavili prave diagnoze. 

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Klara Čampa (@klaracampa)

V trenutku, ko je stopila na onkološki inštitut, se ji je življenje spremenilo. Zato opozarja, da je zelo pomembno, da ženske vsako takšno spremembo javijo zdravniku in vztrajajo, da pridejo do pregleda. Tudi njena mama je zbolela za rakom dojke, a ne za isto obliko. Imela je hormonsko odvisnega, medtem ko je Klara Čampa zbolela za hormonsko neodvisnim, pri katerem lahko pomaga le kemoterapija. 

Ko je zbolela, so jo takoj poslali na genetsko preiskavo, kjer je tudi dobila odgovor, da nosi gen za raka na dojkah, ki ga je morda prenesla tudi hčerkama. Zato je odločena, da bosta hčerki, ko bosta dovolj stari, tudi sami odšli na preiskave. "Verjamem pa, da bo do takrat medicina že dovolj napredovala."

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Klara Čampa (@klaracampa)

"Poskrbimo za zdrav življenjski slog in ne pustimo, da stvari, na katere nimamo vpliva, negativno vplivajo na nas. Vedno imamo možnost, da vsako situacijo sprejmemo z največjo mero pozitive, dobre volje in vse je takoj lažje."

Vsem polaga na srce, da je vsak dan nas največje darilo, "kaj je bilo včeraj, je za nami, spremeniti ne moremo ničesar, vplivamo lahko na sedanjost in hvaležni bodimo, da smo tukaj in zdaj, ker nikoli ne vemo, kdaj se naša pot konča".

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel