Izpoved Slovenke, ki ni mogla zanositi, zdaj pa ima zdravega sinka

5. 4. 2016
Deli
Izpoved Slovenke, ki ni mogla zanositi, zdaj pa ima zdravega sinka (foto: Profimedia)
Profimedia

"Ko danes pogledam svojega dvomesečnega sinčka, si ne morem kaj, da ne bi pomislila na dekleta, ki iz neznanega razloga ne morejo zanositi." Žalostna zgodba o neplodnosti s srečnim koncem.

V celoti objavljamo pismo bralke, ki se je soočala z neplodnostjo kot številne ženske danes, njena zgodba pa ima k sreči srečen konec. Zdaj ima namreč zdravega sinka in bi s svojo zgodbo rada pomagala ženskam, ki iz neznanega razloga ne morejo zanositi. 

"V zadnjem času se veliko govori in piše o alternativnih metodah zdravljenja, ki jih sodobna medicina nemalokrat opredeljuje kot nepomembne, celo nedelujoče. Odločila sem se, da se obrnem na vaše uredništvo in vam povem svojo zgodbo, ki ima pa ravno po zaslugi ene izmed alternativnih metod zdravljenja srečen konec.

Govorim namreč o perečem problemu, s katerim se v današnjem času sreča nemalo parov, o problemu zanositve. Moja zgodba se je začela pred tremi leti, ko sva se z možem odločila, da je napočil čas, da želja po otroku ne bi bila več le želja. Kot dva mlada, zdrava človeka (sama sem bila sredi dvajsetih let) si po začetnih nekaj mesecih neuspešnih poskusov zanositve nisva belila glave, saj sva vedela, da povprečen mlad par najpogosteje zanosi v obdobju enega leta.

Ko po letu in pol še vedno ni bilo ne duha ne sluha o dojenčku, sva se odločila, da vsak na svoji strani obiščeva svojega zdravnika. Slednji so potrdili, da sva tako jaz kot moj mož zdrava. Moja ginekologinja mi je glede na to, da se že lep čas neuspešno trudiva z zanositvijo, svetovala, da se obrneva na kliniko za zdravljenje neplodnosti, vendar pa sva to misel nekako vztrajno potiskala na stran, saj praktično ni bilo razloga, zakaj ne bi zanosila po naravni poti.

Meseci so minevali in prav vsak je s sabo prinesel bridko razočaranje, ko je nastopil čas menstruacije. Ko sem bila tako že čisto na tleh, sva se odločila, da se kljub vsemu naročiva na kliniko za umetno oploditev, kjer so nama določila datum čez dobre štiri mesece. V istem obdobju sem začela z zdravljenjem s pomočjo bioresonance, ker sem od prijateljice izvedela, da se bioresonanca v povezavi z dvema drugima metodama zelo uspešno uporablja tudi pri tovrstni težavi.

Seveda nisem imela kaj izgubiti in začeli smo s terapijami. Sledila sta dobra dva meseca terapij, nato smo naredili enomesečni premor. Po enemu mesecu smo nadaljevali s terapijami, bližal pa se je tudi dogovorjeni termin na kliniki za umetno oploditev.

Nikoli ne bom pozabila dne, ko bi morala iti na eno izmed zadnjih terapij. Menstruacija mi je zamujala že štiri dni, vendar sem se zaradi ničkoliko razočaranj dobesedno bala narediti test. Ko sem se končno opogumila in pogledala na paličico, je ta prvič po dveh letih in pol kazala majhen plus, ki je oznanil, da se je najina dolgoletna želja končno uresničila! Tako sem en teden pred dogovorjenim terminom na kliniki slednjega z največjim veseljem odpovedala. Terapevtka mi je s pomočjo terapij pomagala tudi v obdobju med nosečnostjo, na koncu pa sva izvajali tudi terapije za lažji oz. hitrejši porod.

Ko danes pogledam svojega dvomesečnega sinčka, si ne morem kaj, da ne bi pomislila na dekleta, ki iz neznanega razloga ne morejo zanositi. Sama imam kar nekaj prijateljic, ki so prav tako mlade in zdrave, vendar nikakor ne morejo zanositi. Gotovo imajo tudi vaše bralke in bralci hčerko, vnukinjo, sestro, prijateljico, itd, ki se spopada s tovrstno težavo, ki danes prizadene številčne pare.

Menim, da bi z objavo moje zgodbe na omenjeno temo lahko pomagali marsikateremu dekletu, ki se spopada s podobnim problemom, saj je bilo o tej metodi v povezavi z zanositvijo resnično premalo napisanega.

Sama lahko rečem le, da sem bila na pravem kraju pri terapevtki, ki se je zelo poglobila v tovrstni način zdravljenja omenjenih težav in mi resnično prisluhnila ter pomagala, za kar ji bom večno hvaležna. V slovenskem prostoru je sicer že dolgo znana po uspešnem reševanju problemov v zvezi z neplodnostjo in težjih obolenj. Zato je v njihovi čakalnici mogoče srečati tudi toliko bolnikov z rakom."

"Teh občutkov se ne da opisati"

"Občutkov, ki jih doživimo terapevtke ob zanositvi ženske, ki se je včasih desetletje zaman trudila za to, se ne da opisati, in jih vsi drugi rezultati, tudi pri težjih obolenjih, težko zasenčijo."

je povedala Meri Munih, znana bioresonančna terapevtka iz Novega mesta, ki je avtorico pisma zdravila. Povprašali smo jo tudi, pri kakšnih vrstah težav in obolenj ima zdravljenje z bioresonanco največji uspeh.

Katera obolenja bioresonanca najbolj učinkovito odpravlja?

"Metoda je v Evropi postala znana po učinkovitem reševanju številnih vrst alergij na pelode, pršice, hrano, dlako, ki povzročajo različne vrste kožnih težav, težav z dihali in težav s prebavili. Še danes pa ljudje ne vedo, da je bioresonanca uspešna tudi pri kroničnem obolenju sklepov in težavah s hrbtenico," je povedala Munihova in dodala, da je metoda poleg odpravljanja alergij in z njimi povezanimi zdravstvenimi zapleti zelo uspešna pri zdravljenju vrtoglavice  (statistično kar pri 95 odstotkih bolnikov), v Sloveniji pa se jih ravno zaradi primerov, kot je primer Jakšetove, že kar drži sloves glede učinkovitega reševanja »navidezne« neplodnosti.

Ob tem pa naša sogovornica dodaja, da bioresonanca v mnogih primerih ni hitra in tudi ne čudežna metoda. Zato meni, da mora terapevt opozoriti na meje in možnosti, kajti bioresonanca lahko pomaga živi celici, tam, kjer so te odmrle, pa je tako kot ostale alternative metode, nemočna.

Munihova še dodaja: "Vsekakor je bioresonanca primerna za akutna in kronična obolenja in pomaga pri odpravljanju raznih zasvojenosti,največ na področju odpravljanja kajenja. Zelo učinkovita je pri alergijah (seneni nahod, koža, bronhitisi, astma), bolečinah, ginekoloških težavah, urinarnih boleznih, hormonskih motnjah in poškodbah, ne glede na čas nastanka."

Munihovo veseli, da med zdravniki ni več tako močnega odpora do bioresonance in marsikateri jo bolniku celo priporoča.