Gripa je akutna nalezljiva bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Dovolj je že dotik površine, na kateri so ostale kužne kapljice ob kihanju. Kako se pred gripo najbolje zavarujemo in kaj storiti, če kljub temu zbolimo, izboljšanja pa ni.
Gripa (influenca) je akutna nalezljiva bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Povzročajo jo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.
Poznamo tri različne tipe: A, B in C. Epidemije in pandemije gripe povzroča predvsem virus influence A. Virus influence B se običajno širi v kolektivih in prizadene manjši del populacije.
Sezonsko gripo povzročajo trije virusi: virusa influence A (H3N2 aliH1N1) in virus influence B. Virusi influence A se spreminjajo skoraj vsako leto, virus influence B pa redkeje.
Kateri so bolezenski znaki gripe?
Bolezenski znaki nastopijo do tri dni po okužbi. V 24 urah pred začetkom bolezni poraste količina izločenega virusa in doseže vrh v naslednjih dveh dneh. Pri večini zbolelih se izločanje preneha najpozneje po desetih dneh.
Oseba je najbolj kužna tik pred pojavom bolezenskih znakov in nekaj dni po njem. Pri nekaterih ljudeh so simptomi blagi in se odrazijo kot lažje prehladno obolenje.
Za gripo so značilni nenadno mrazenje, utrujenost, telesna temperatura nad 38 stopinj, kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izcedek iz nosu in pekoč občutek v žrelu.
Okrevanje traja od enega do največ dveh tednov. Na osnovi klinične slike gripe ni mogoče ločiti od drugih akutnih okužb dihal, saj podobne težave povzročajo številni virusi in bakterije.
Kako se gripa prenaša?
Gripa se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki iz dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust.
Pred gripo se lahko zavarujemo:
- z rednim in temeljitim umivanjem rok z milom in vodo,
- z rednim čiščenjem površin in predmetov z vodo in detergentom. Razkuževanje rok in površin je smiselno pri negi in zdravljenju bolnikov in izjemoma, kadar ni možno umivanje z vodo in milom,
- z rednim zračenjem prostorov.
Najučinkoviteje se proti gripi zaščitimo z vsakoletnim cepljenjem.
Cepljenje je pomembno, ker:
- ščiti pred boleznijo in zapleti,
- več ljudi se cepi, težje se gripa širi,
- s cepljenjem najbolj ogroženih skupin zmanjšamo tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.
Komu je cepljenje namenjeno?
Cepljenje proti gripi je priporočljivo za:
- vse prebivalce, da pred boleznijo zavarujejo sebe in svoje bližnje,
- starejše od 65 let,
- bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, bolnike z rakom,
- nosečnice v drugem in tretjem trimesečju,
- otroke, stare od 6 do 23 mesecev,
- družinske člane starejših oseb in kroničnih bolnikov, ki virus gripe lahko zanesejo v domače okolje in s tem ogrožajo svojce,
- družinske člane majhnih otrok, zlasti v družinah z dojenčki, mlajšimi od šest mesecev, ki še ne morejo biti cepljeni,
- zdravstveno osebje in ljudi v vseh poklicih, kjer bi povečana odsotnost z dela ohromela delovanje nujnih dejavnosti (policija, carina, pošta, gasilci itd.),
- osebe, ki so bile v prejšnji sezoni cepljene s pandemskim cepivom ali so prebolele pandemsko gripo.
Sezonsko cepivo v Sloveniji vključuje antigene virusov gripe A/H3N2, pandemskega A/H1N1 in influence B, ki bodo po predvidevanjih krožili v prihajajoči sezoni.
Kontraindikacije za cepljenje
- Alergija na sestavine cepiva,
- resen neželen učinek po predhodnem cepljenju z istim cepivom,
- poznana anafilaksija na jajca ali piščančje beljakovine. Oseba je alergična na jajca, če se po zaužitju jajc ali izdelkov iz jajc pojavijo znaki alergijske reakcije (npr. izpuščaj, otekline, težave z dihanjem, bolečine v trebuhu, padec krvnega tlaka z motnjo zavesti) in/ali je imela z alergološkimi testi dokazano alergijo na jajca.
- pri osebah s hemoragično diatezo je kontraindicirano intramuskularno cepljenje,
- akutna vročinska bolezen (nad 38 stopinj) – s cepljenjem počakamo, da oseba ozdravi.
Kateri so neželeni učinki cepljenja?
Neželeni učinki po cepljenju se redko pojavijo. Najpogosteje so na mestu vboda, in sicer kot oteklina, bolečina ali rdečina. Zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol, utrujenost. Neželeni učinki običajno hitro minejo.
Koliko odmerkov cepiva potrebujemo?
Za odrasle osebe zadošča en odmerek cepiva. Praviloma otroci, mlajši od devet let, potrebujejo dva odmerka v razmaku enega meseca.
Kako hitro smo po cepljenju zaščiteni proti gripi?
Po cepljenju se zaščita razvije po enem do dveh tednih.
Kaj pa če zbolimo?
Če zbolimo, ostanemo doma. Počivamo in pijemo tople napitke. Visoko vročino znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Pomnimo, da gripo povzroča virus, zato je jemanje antibiotika brez učinka.
Širjenje gripe preprečimo s/z:
- pravilnim načinom kašljanja in kihanja v zgornji del rokava ali v papirnati robček, ki ga takoj po uporabi odvržemo v smeti,
- z rednim umivanjem rok z milom.
Kaj če izboljšanja ni?
Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo lahko gripa poteka v hujši obliki. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če visoka temperatura ne pade in se kašlju pridruži težko dihanje, je priporočen posvet z izbranim zdravnikom, saj je verjetno prišlo do zapletov.
Avtor: Žiga Žigman, dr. med., vir: Inštitut za varovanje zdravja
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
