25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Ko vse cveti, se pojavi največ alergij

Ko vse cveti, se pojavi največ alergij (foto: Profimedia) Profimedia
17. 5. 2018 Vir: liza.aktivni.si

Pomlad je zagotovo eden najlepših letnih časov, a ljudem, ki imajo alergije in astmo, povzroča največ težav.

Različne rastline povzročajo alergije, vzroki so lahko cvetni prah, neposredni stik rastline s kožo, dišavne vonjave ali pa žuželke, ki oprašujejo rastline. Dišeče rastline povzročajo težave osebam z astmo ali bronhialno prevzdražljivostjo, alergični na pike žuželk tudi ob stiku z rastlino lahko doživijo preobčutljivost, vrtne rastline pa poleti in jeseni spremljajo številne plesni. Nekatere vrtnine in okrasne rastline brez alergenskih lastnosti samo kemično dražijo kožo, pri čemer nastane neprijetno vnetje.

Alergijski nahod, astma, vnete oči, koprivnica, poslabšanje kožnih alergij

Na vrtu in travnikih se srečamo tudi z alergenim cvetnim prahom rastlin, ki ga prenaša veter. Takšne rastline so leska, jelša, breza, bukev ter iglavci, pa tudi ciprese in trave. Med pleveli so vzrok alergij divji pelin, ambrozija, metlika, ščir, kislica in trpotec. Alergeno in iritirajoče delujeta cvetni prah in vonj jesena, oljke, kaline ter španskega bezga. Na vrt in njegovo bližino zaradi alergenosti ne priporočajo saditi dežena, cesarskega tulipana, izmed dreves pa ne vrbe in topola.

Izogibajte se alergenom

Med najpogostejše alergene spadajo ambrozija, leska, jelša, topol, jesen, breza, platana, hrast, trave, trpotec, pravi kostanj in pelin. Zato se najprej pozanimajte o času cvetenja rastlin, katerih pelod povzroča vašo alergijo. Ravnajte se po pelodnem koledarju in spremljajte pelodno napoved, ki daje podrobne dnevne informacije o koncentraciji pelodov v zraku. Biometeorološko napoved, ki vključuje te podatke, najdete na spletni strani Agencije RS za okolje arso.si v zavihku Vreme med Napovedmi in podatki. Simptome lahko preprečite tudi z uporabo učinkovine kromoglicinske kisline v obliki nosnih in očesnih kapljic. Najboljše se obnese, če jih začnete uporabljati trikrat na dan še pred začetkom sezone cvetenja. Ob redni uporabi do konca sezone cvetenja simptomov alergije na cvetni prah skorajda ne boste opazili.

Hitra pomoč iz lekarne

V lekarnah najdemo nekaj izdelkov, s katerimi si lahko vsaj lajšamo težave. Ena izmed njih je fiziološka raztopina v obliki pršila ali kapljic, lahko pa posežete tudi po oljnih pršilih, ki sluznico vlažijo in istočasno izpirajo alergene, hkrati pa si tako olajšate dihanje in umirite kihanje. Na voljo so tudi razpršila, ki v nosu ustvarjajo posebno plast, ki nase veže alergene ter tako ustavlja kihanje in izcedek iz nosu ter varujejo tudi pred srbenjem oči, pogosto pa celo preprečijo, da bi do alergijske reakcije sploh prišlo. Če vas zaradi senenega nahoda muči glavobol, si lahko pomagate tudi s protibolečinskimi zdravili. Pomagate si lahko tudi s pripravki, ki vsebujejo kvercetin, močan antioksidant, ki deluje prek imunskega sistema in zavira alergijske odzive.

Navzkrižna alergija – kaj morate vedeti

Veliko ljudi ne ve, da se vsak drugi alergik poleg senenega nahoda dodatno odziva tudi na botanično sorodna živila (t. i. navzkrižna alergija). Posledice vključujejo od srbenja v ustih do driske in celo do alergičnega šoka. Alergiki na travnate in žitne pelode reagirajo predvsem na proso, riž in koruzo, banane, ananas, kivi, peteršilj, timijan in pšenično moko. Alergiki na drevesni pelod (breza, jelša, leska) se morajo izogibati oreškom, jabolkom, zeleni, jagodam, paradižnikom, korenju in krompirju. Alergija na zeliščne pelode (največkrat na pelin) je pogosto povezana s pretirano reakcijo na koprc, kamilico, kumino, koriander, gorčico, janež, pastinak
in papriko.

Je treba seneni nahod sploh zdraviti?

Ja. Čim prej, tem bolje. Nezdravljen namreč le še razširi alergijski spekter. Morda se začne tako, da ste alergični na določeno travo, pozneje pa se organizem podobno odzove tudi na denimo hišni prah ali živalsko dlako.
Če se ga lotimo pravočasno, telo naučimo, da se na določene alergene sploh ne odzove. Če ga ne zdravimo, se lahko pravzaprav tudi 'prestavi' – z nosa na pljuča – in potem se spopadamo s kroničnim kašljem in alergijsko astmo.

H kateremu zdravniku naj gremo, če sumimo, da imamo alergijo?

Najprej obiščite osebnega zdravnika, ta pa vas bo napotil naprej k alergologu.
Poleg pogovora o alergijah v družini, življenjskem slogu, težavah in podobno je potreben tudi kožni test. V primeru alergijskega odziva se opravijo še krvni in provokacijski testi. Morate pa vedeti, da lahko kožni testi pokažejo lažne rezultate, če že jemljete histamine.

Foto: Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri