Migrena - začetki, sprožilci in nekaj naravnih pomagal

Migrena - začetki, sprožilci in nekaj naravnih pomagal (foto: Shutterstock) Shutterstock
23. 5. 2014

Bodisi klasičen prehodni glavobol ali migrena s polnim zamahom avre in utripajočih zvezdic – bolečine, ki jih povzročita ti dve zgagi spadajo prav verjetno v poseben razred najbolj nadležnih, mučnih, pogostih in za mnoge izčrpavajočih.

Na žalost slišim, da tudi Feelgoodovci tu (še) nismo povsem izvzeti, zato sem v tem prispevku nabral nekaj načinov in naravnih pomagal, ki lahko le koristijo, tako ali drugače.

Hude migrenske bolečine posameznika dobesedno onesposobijo tudi za več dni in jih ni za primerjati z glavoboli tenzijskega tipa – najpogosteje topa, blaga ali zmerna bolečina, ki izgine v nekaj urah ali, ko spijemo svoj prvi kozarec vode tisti dan (prav dehidracija se pogosto manifestira v obliki manjšega glavobola).

Ženske so po podatkih migrenam izpostavljene bolj, kar naj bi bilo povezano z delovanjem hormonov – bolečine se najpogosteje pojavijo tik pred ali med menstruacijo, po menopavzi pa rade povsem prenehajo.

Upanje se skriva tudi v obliki določenih hranil in močnih zelišč: CoQ10, riboflavin (vitamin B2), magnezij, 5-hidroksitriptofan (5-HTP), beli vratič in repuh, ki lahko trpečim občutno pomagajo s skrajšanjem časa trajanja migrene, zmanjšanjem njene pogostosti ali moči (našteto nemara velja tudi za tenzijske glavobole).

Začetki migrene

Če kdo med bralci zna razložiti kaj točno naj bi migreno povzročilo mu z veseljem prisluhnem in prispevek na tej točki dopolnim. V teoriji se namreč pojavljajo le razni sprožilci, ki, če na njih pritiskamo, sprožijo serijo dogodkov znotraj živčnih celic v možganih. Izločajo se ekscitotoksini, ki živčne celice razdražijo, ob tem pa povzročijo kopico drugih znakov, pogostih pred razvojem migrene: depresija, nervoza, izguba apetita in že omenjena avra, opisana kot svetleče se lučke. V možganih se pojavita tudi vnetje in otekanje.

Kaj sploh povzroči takšen nenormalen odziv živčnih celic?

Omenjajo se nekakšni sprožilci, a dejstvo ostaja, da so ti res raznoliki in v veliki meri odvisni od posameznika.

Seznam najpogosteje osumljenih vključuje tesnobo, pomanjkanje hrane in/ali določenih hranil, slab spanec, izpostavljanje močni, nenaravni svetlobi, hormonske spremembe pri ženskah in kot zadnji, verjetno najbolj splošen in povezan z večino tegob sveta danes – stres seveda, na veliko presenečenje.

Potem je tu še posebna skupina sprožilcev v določeni, s tiraminom bogati hrani (več o tem kmalu) in možnost primanjkljaja določenega hranila v dieti posameznika. Celo bakterijska okužba s H. plyori se ponekod povezuje z migrenskim napadom.

Sem se za trenutek ustavil in prebral napisano za seboj zdaj pa me zanima: Ali se zdi le meni ali je pojav migrene res lahko povezan prav z vsako malenkostjo in je, kot kaže, v veliki meri odvisno le od posameznika s čim jo bo priklical?

Saj mora obstajati vsaj kakšen trik, s katerim lahko migreno prevaramo – na srečo sem jih nekaj le našel. Začnimo z najenostavnejšim in po moje celo najmočnejšim.

Izogibanje sprožilcem v prehrani

Sedaj nastopi zabaven del. Ponovili bomo kar morda že dobro vemo, vendar si neradi priznamo – pomislite po katerih ljubih razvadah so glavoboli po navadi najhujši? Alkohol in čokolada, kajne?

No, morda ni ne eno, ne drugo. Morda je sol, morda sladkor, mogoče mleko ali vino? Pravzaprav je lahko karkoli, kar v možganih sproži val ekscitotoksinov.

Mimogrede, na čokolado in alkohol se nisem spravil kar tako, da bi malo težil. Dejansko sta to dva izmed glavnih in najpogostejših krivcev, saj izstopata po količini prej omenjenega tiramina. Tiramini so kemikalije, ki izvirajo iz aminokisline tirozin in so za mnoge močan sprožilec migren.

Poleg omenjenih so na seznamu živil, dobro založenih s tiraminom še:

predelani mesni izdelki (klobase, hrenovke, paštete, slanina, pršut in drugi, z nitriti, nitrati in mononatrijevim glutaminatom – MSG obdelani izdelki),

  • dimljena riba in prekajeno meso,
  • avokado*, banane, ananas*, jajčevci, fige,
  • arašidi, kokos in brazilski oreščki, orehi, bučna semena, sezam,
  • bob, soja in izdelki iz nje (tofu, sojina omaka, tempeh, miso),
  • mlečni izdelki**/starani siri (ementaler, švicarski sir, gorgonzola, brie, cheddar, roquefort, stilton, provolone, mocarela, ...),
  • kisle kumarice, kislo zelje, olive,
  • kruh, peciva in ostali kvašeni žitni izdelki,
  • umetna sladila, predvsem aspartam.

* Le domnevno.

** Manj tiramina vsebuje mladi, pasterizirani sir – albuminska in navadna skuta, smetana in kajmak.

V grobem: dlje, ko živilo stoji oz. manj, ko je sveže, več tiramina praviloma vsebuje.

Posamezniki z reaktivno hipoglikemijo – nagel padec sladkorja v krvi 1 do 3 ure po obroku – lahko opazijo povezavo med padci inzulina in pogostimi glavoboli.

Izločitev sladkorja, omejitev skupnih, škrobnih ogljikovih hidratov in baziranje obrokov na dobrih maščobah, nekaj beljakovinah in vlakninah bo obrodilo koristi vedno, če sem iskren, ne le v konkretnem primeru.

Vendar, izločiti sladkor ne pomeni  nadomestiti ga s fruktozo/agavinim sirupom ali z umetnimi, ne kaloričnimi sladili in še posebej ne z aspartamom – ta je vir aminokisline fenilanin, ki je trdno povezana z razvojem migren. Če je potreba po sladkem v odtegnitvenem obdobju prevelika obstaja nekaj alternativ, kot so kvalitetna (prava) stevija, eritriol ali ksilitol.

Napad migrene pa ni odvisen le od hrane, ki jo uživamo (pa morda ne bi smeli), temveč je ravno tako povezan z odsotnostjo oz. primanjkljajem določenih hranil, če za optimalno delovanje organizma že ne nujnih (kot so esencialne maščobne kisline omega 3, vitamini in minerali) pa vsekakor koristnih (antioksidanti in določene fitokemikalije).

5-HTP

5-hidroksitriptofan nastaja v telesu iz aminokisline triptofan in se nato pretvori v serotonin – t.i. »feelgood« spojino v možganih. Nizke ravni serotonina so povezane z marsičem, od depresije do agresije, obsesivno-kompulzivnih motenj, neobvladljivega hrepenenja po ogljikovih hidratih (sladkorju in škrobu seveda, brokoli takrat ni prva izbira), v to skupino pa spadajo tudi glavoboli.

Že o 300 mg dozi 5-HTP dnevno se poroča vpliv na manjšo porabo tablet proti bolečinam pri posameznikih, ki si na tak način pomagajo proti glavobolom, prav tako pa je šteto mnogo manj skupnih dni, ko se glavobol sploh pojavi. Omenjeno ima sicer res opraviti v večji meri s tenzijskimi glavoboli kronične narave, a dedukcija na podobno korist v primeru migrene ni nesmiselna.

Pri Natural Standard in na Harvardski šoli medicine ob tem tudi pravijo, da obstaja mnogo dokazov, da je 5-HTP učinkovit tako pri otrocih, kot odraslih pri blaženju moči in pogostosti glavobolov (tako tenzijskih, kot migren). 5-HTP naj bi najbolj učinkovito blažil glavobole pri ljudeh, ki so v svoji mladosti (pred dvajsetim letom starosti) že preživljali depresijo in z njo povezane kronične tenzijske glavobole. Več, tokrat ne morem ponuditi v potrditev, a mislim, da sta vira že sama po sebi dovolj verodostojna.

CoQ10

Koencim Q10 (ubikinon) je hranilo, ki je neposredno povezano s proizvodnjo energije (celicam pomaga uporabiti kisik) in posredno s preprečevanjem migren.

Dr. Andrew Hershey z Univerze v Cincinnatiju je v študiji, opravljeni na vzorcu 1552 otrok in mladostnikov (starih med 3 in 22 let) ugotovil, da ima velika večina zaskrbljujoče nizke ravni  koencima Q10. Po dodatku dopolnila je obeležen znaten upad pogostosti glavobolov – iz povprečnih 19,2 dneva na mesec na dobrih 12 dni. Če ponudimo tak izid komurkoli, ki se bori s pogostimi migrenami, bi ga verjetno sprejel brez oklevanja. Dodatno, če bi šlo za mladostnika, čigar stanje uma in duha v veliki meri pogojuje socialni uspeh.

Druga študija, ki jo omenjam, je bila opravljena leta 2005 in za spremembo vključuje le odrasle posameznike, s pogostimi močnimi migrenami. Srečni posamezniki, ki so uživali 300 mg CoQ10 štiri mesece so izkusili kako je preživeti kar 50 % manj časa v stiski močnega glavobola.

Beležka o stranskih učinkih je ostala prazna v obeh študijah.

B2 (riboflavin)

Še eno takšnih hranil, ki se pod vprašanjem migren in glavobolov redno pojavi je vitamin B2. O njem krožijo govorice, da je v sinergiji s preostalimi šestimi partnerji (vitamini B kompleksa), sposoben za četrtino znižati dneve z glavoboli, njihovo frekvenco pa kar za 30 %.

Podobno, kot CoQ10 je tudi B2 telesu potreben za pretvorbo hrane v energijo. Jajca, meso in mlečni izdelki so med živili sicer na seznamu najpremožnejših s tem vitaminom, a količine ne dosegajo niti približka višjih doz, za katere velja terapevtski učinek.

Poudarjam, vitamini B kompleksa delujejo sinergistično, kar pomeni v slogi in kadar želimo enega izmed njih uporabiti ekstra, kot pomoč pri določenem stanju , je vedno smiselno temeljiti na kvalitetnem spektru vseh sedmih, izvzetega pa dodati v terapevtski dozi ločeno.

Magnezij

Če bi izbral le en mineral, katerega bi v zmedi moderne prehrane izpostavil z dodatnim priporočilom, bi to bil to brez omahovanja magnezij. Podobno kot 5-HTP ima znaten vpliv na serotonin in več, kadarkoli magnezija primanjkuje se pogostost in moč glavobolov znatno poveča.

Magnezij je prav tako povezan s proizvodnjo energije, konkretno v srcu, širi pa tudi arterije in s tem izboljša pretok kisika po krvi. NAC (National Acadamy of Sciences) priporoča vsem ženskam nad tridesetim letom starosti, da svojo prehrano dopolnijo z 320 mg magnezija dnevno, moškim svetujejo še 100 mg več.

Beli vratič in repuh*

Nisem specialist za zelišča in se ne znajdem v medmrežju vseh potencialnih zdravstvenih koristi, katere se posameznim ali kombinaciji nekaterih pripisujejo. Vendarle mi je uspelo izbrskati dve rastlini, kateri bi se dobro znašli proti glavobolom – to sta priljubljeni beli vratič (Tanacetum parthenium) in kontroverzni repuh (Petasites hybridus).

108 otrok in mladostnikov, starih med 6 in 17 let, je v upanju po ublažitvi simptomov migren štiri mesece uživalo ekstrakt korenine navadnega repuha. V študiji poročajo o izjemnem uspehu in omenjajo repuh kot zelo uporaben profilaktik (obrambno preprečevalno sredstvo proti migrenam).

Podobne rezultate je možno najti za populacijo starejših. V t.i. študiji *Petadolex – patentiran repuh visoke kvalitete – so uporabili mero 25 mg, dvakrat dnevno in tako 12 tednov. Pogostost migrenskih napadov je upadla za neverjetnih 60 %, brez kakršnihkoli stranskih učinkov.

* kot mi je bilo razloženo pa repuh po Evropski farmakopeji ni oficinalen, ker vsebuje pirolizidinske alkaloide z nenasičenim jedrom – lastnost, ki ga označuje kot nevarnega. Kljub omenjenim študijam ostajam torej previden v priporočilih te rastline, vsaj dokler se klima okoli nje ne razjasni.

Dlje, pogosteje in brez svaril pa se v primerih glavobola ljudska modrost zateka k belemu vratiču.

Delovanje tega zelišča proti glavobolom naj bi odstopalo predvsem v dolgoročnih izboljšavah. Raziskave so skladne v svojih zaključkih že vse od leta 1985, ko je ena prvih, objavljenih v zborniku Lancet, pohvalila vpliv belega vratiča na pogostost in jakost migren ter na blaženje povezanih simptomov (slabost, bruhanje, motnje vida).

Če že ne moremo izluščiti konkretnega, univerzalnega vzroka za nastanek migren, lahko poleg upoštevanja izpostavljenih smernic v prehrani in pomoči z nekaterimi dopolnili ter zelišči, definitivno vplivamo na njihovo pogostost in obseg. O tem sem sedaj mnogo bolj prepričan.

Naj zaključim s smiselnim in konkretnim priporočilom, »naravnim receptom«, če se lahko tako izrazim. Nekako v slogu, kot smo to že uspešno poskusili v preteklosti s PMS koktejlom ali receptom za kurjo juhico proti prehladu.

Feelgood predpis proti migrenam

*CoQ10: otroci in mladostniki 1-3 mg na kilogram telesne teže, odrasli 100 mg (trikrat dnevno).

*Magnezij (citrat): 200-600 mg dnevno.

*Vitamin B2: 400 mg dnevno + B kompleks

*5-HTP: 200-600 mg

*Doctor's Best in Now Foods sta med boljšimi ponudniki.

Beli vratič: 300 mg (dvakrat dnevno, 12 tednov).

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije), foto: Shutterstock

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri