Mnenje | 13. 10. 2021, 08:00

Mojca Z. Dernovšek: "Sama pravim, da so ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo predobri in preveč pošteni!"

Jack Nicholson v filmu Bolje ne bo nikoli (As Good as it Gets) igra osrednji lik, ki trpi za obsesivno-kompulzivno motnjo

profimedia

Na RTV Slovenija - MMC podrobno so v izčrpnem prispevku o eni od najpogostejših duševnih motenj, s katerimi se po svetu spopada okoli 300 milijonov ljudi, nanizali nekaj mnenj in intervjujev s slovenskimi strokovnjaki. Med njimi je o anksioznih motnjah spregovorila tudi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek.

Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek je za eno od anksioznih motenj, ki jo poznamo kot obsesivno-kompulzivno motnjo, povedala, da vsiljene kompulzije poganja tesnoba, ki jo povzročajo ponavljajoče se misli, impulzi ali podobe, ki jih trpeči občuti kot neprijetne, strašljive, agresivne, erotične ali nemoralne. Ker te vsebine človeka navdajajo s tesnobo, krivdo, sramom, jezo in gnusom, se jih skuša znebiti (ali jih vsaj nevtralizirati), posledica pa je žal zgolj ta, da se vsebine 'v loku' vračajo.

"Vsi imamo v glavah veliko nenavadnih misli, besed, impulzov, a nekateri se jih ustrašijo. Sama pravim, da so ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo predobri in preveč pošteni. In v terapiji jih malo 'pokvarimo', tako da si dovolijo imeti v glavi tudi kakšno čudno misel, ne da bi se je bali in sramovali. Pri obsesivno-kompulzivni motnji gre za prirojeno oziroma zgodaj v življenju pridobljeno nagnjenost. Velikokrat so ljudje s to motnjo doživeli travmo v življenju. Imela sem, recimo, dva pacienta, ki sta kot otroka doživela spolno zlorabo in potem razvila obsesivno-kompulzivno misel "kaj pa, če sem pedofil". Ampak ljudje s pedofilskimi nagnjenji se teh ne sramujejo in tudi bojijo se jih ne. Eno od mojih pacientk je preganjala misel "kaj pa, če bom otroka vrgla ob steno". Zaradi strahu, da bi mu kaj hudega naredila, si ga ni upala vzeti niti v roke."

Vir: MMC Slovenija v prispevku: Anksiozne motnje: Kdor beži pred tesnobo, bo tekla za njim

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel