Raziskovalci so ugotovili, da so se ljudje, ki so pozneje dobili diagnozo, že 15 let prej pogosteje soočali z določenimi težavami.
Ob resni bolezni, kot je multipla skleroza, bi verjetno pričakovali, da boste hitro opazili, da je nekaj narobe. Toda bolezen se lahko kaže z zelo različnimi in sprva precej neopaznimi težavami, zato lahko do postavitve prave diagnoze mine kar nekaj časa.
Raziskava je pokazala celo, da se lahko določene zdravstvene težave pojavijo že 15 let pred diagnozo multiple skleroze.
Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem pomotoma napada zaščitno ovojnico živčnih vlaken. Bolezen se lahko kaže na različne načine. Med simptomi so težave z vidom, mišična oslabelost, mravljinčenje v rokah in nogah ter mišični krči. Pri nekaterih bolnikih lahko bolezen sčasoma povzroči tudi delno ali popolno ohromelost.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji JAMA Network Open, odpira pomembno vprašanje: ali je mogoče bolezen prepoznati že veliko prej in kako vedeti, kdaj so na videz vsakdanje težave lahko znak resnejšega zdravstvenega stanja?
Kaj je pokazala raziskava?
Raziskovalci so analizirali zdravstvene podatke približno 2000 ljudi v kanadski Britanski Kolumbiji. Ugotovili so, da so ljudje, pri katerih je bila pozneje diagnosticirana multipla skleroza, začeli pogosteje uporabljati zdravstvene storitve že 15 let pred pojavom simptomov, ki so jih pozneje povezali z boleznijo.
Pot vsakega bolnika je bila sicer nekoliko drugačna, vendar so raziskovalci opazili nekaj skupnih vzorcev.
Ljudje, pri katerih so pozneje diagnosticirali multiplo sklerozo, so že približno 15 let pred diagnozo pogosteje obiskovali osebnega zdravnika. Med razlogi za obisk so bili utrujenost, bolečine in vrtoglavica, pa tudi težave z duševnim zdravjem, kot sta tesnoba in depresija.
Približno 12 let pred diagnozo so bolniki pogosteje obiskovali psihiatra. Osem do devet let pred diagnozo so bili pogostejši obiski pri nevrologih in oftalmologih, kar bi bilo lahko povezano z zamegljenim vidom ali bolečinami v očeh.
Tri do pet let pred postavitvijo diagnoze so bolniki pogosteje obiskovali urgentne ambulante in opravili več radioloških preiskav. V zadnjem letu pred diagnozo pa so pogosteje obiskovali različne specialiste, med drugim nevrologe, zdravnike urgentne medicine in radiologe.
Raziskovalci zato menijo, da se proces bolezni morda začne precej prej, kot so domnevali doslej.
Zakaj je multiplo sklerozo tako težko zgodaj prepoznati?
Eden glavnih razlogov je, da se multipla skleroza pri različnih ljudeh ne kaže enako. Razpon simptomov je zelo širok, številne težave pa so precej nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri številnih drugih zdravstvenih stanjih.
Dr. Amit Sachdev, medicinski direktor oddelka za nevrologijo na ameriški univerzi Michigan State, pojasnjuje, da gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri lahko vnetje vpliva na različne dele telesa. Človek ima zato lahko občutek, da z njegovim telesom na splošno nekaj ni v redu, ne da bi znal natančno določiti vzrok. Med pogostimi težavami je tudi utrujenost, ki pa jo je težko povezati z eno samo boleznijo, saj je lahko posledica številnih različnih dejavnikov.
Podobno velja za bolečine in spremembe razpoloženja. Nevrolog dr. Clifford Segil iz zdravstvenega centra Providence Saint John's v Santa Monici za tuje medije poudarja, da je takšne simptome lažje povezati z multiplo sklerozo šele po postavitvi diagnoze. Sami po sebi namreč niso dovolj značilni, saj jih lahko povzročajo številna druga zdravstvena stanja.
Kaj storiti, če imate takšne simptome?
Utrujenost, vrtoglavica, bolečine ali spremembe razpoloženja še zdaleč ne pomenijo, da imate multiplo sklerozo. Gre za pogoste težave, ki imajo lahko številne druge vzroke. Zdravniki zato opozarjajo, da na podlagi enega ali dveh splošnih simptomov ni smiselno sklepati na multiplo sklerozo. Po drugi strani pa dolgotrajnih, ponavljajočih se ali nepojasnjenih težav ni dobro ignorirati.
Še posebej pozorni bodite, če se hkrati pojavlja več simptomov, za katere ni mogoče najti jasnega vzroka.
Dr. Segil svetuje, da je v primeru skupka nepojasnjenih simptomov smiseln posvet z nevrologom. Specialist lahko podrobno pregleda vašo zdravstveno zgodovino in po potrebi opravi dodatne preiskave, s katerimi poskuša ugotoviti, kaj se skriva v ozadju težav.
Ključno sporočilo raziskave tako ni, da so utrujenost, bolečine ali spremembe razpoloženja nujno zgodnji znaki multiple skleroze. Kaže pa, da se lahko pri nekaterih ljudeh zdravstvene težave začnejo pojavljati veliko pred postavitvijo diagnoze. Če se simptomi vztrajno ponavljajo, trajajo dlje časa ali jih ni mogoče pojasniti, jih je zato vredno omeniti zdravniku.
Vir: jutarnji.hr
