Oreščki so dobri za srce, ščitijo pred sladkorno boleznijo in skrbijo za lepo kožo. Celo mišljenje, da se redimo, če radi jemo oreščke, se je pokazalo za zmotno.
Botanično gledano ni vse orešček, kar se tako imenuje. Arašidi so na primer stročnice in mandeljni jedrca koščičastega ploda. Eno stvar pa imajo skupno: na podlagi dragocenih sestavin oreščki in jedrca niso le slastni prigrizki, ampak so tudi zelo zdravi.
Oreščki ščitijo pred obolenji srca in krvnega obtoka, kajti skrbijo za uravnovešeno količino holesterola v krvi in preprečujejo poapnenje žil.
Velika ameriška raziskava je pokazala, da zaužitje le 150 gramov na teden zmanjša tveganje za srčni infarkt pri ženskah za 35 odstotkov. Z rednim uživanjem oreščkov se zmanjša celo nevarnost, da obolite za sladkorno boleznijo. Oboje je zasluga visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin. Zaradi svojih vitaminov, mineralnih snovi in elementov v sledeh veljajo za hrano za možgane. Za to so odgovorni predvsem vitamini B. Te snovi spodbujajo delitev celic in izboljšajo oskrbo z energijo v organizmu. Od tega imajo korist športniki.
Veselju ob grizljanju se mnogi odpovedo zaradi skrbi za postavo. To je neutemeljeno. Oreščki dolgo nasitijo, po njih jemo avtomatično manj. Poleg tega je raziskava s približno 9000 udeleženci pokazala, da so imeli redni uživalci oreščkov manjše tveganje za pridobitev teže kot tisti, ki so le redko jedli oreščke. V drugi raziskavi so udeleženci izgubili v povprečju celo 2,2 kilograma, potem ko so svoj jedilnik za 12 tednov obogatili z oreščki. Pri tem igrajo vlogo najbrž tudi polifenoli, ki olajšajo kontrolo telesne teže zaradi epigenetičnega vpliva.
Pri vseh prednostih pa jedrca prinašajo s seboj tudi težavo. Skrivajo veliko nevarnost za alergije. To posebno velja za lešnike, arašide in orehe. Zato je pri novih užitkih najbolje najprej poskusiti le zelo majhne količine.
Najbolj prepoznane vrste oreščkov
Indijski oreščki naj bi po novih raziskavah preprečevali raka. Za to so odgovorne fenolne kisline.
Pri težavah s prebavo pomaga muškatni orešček. Zaradi njega je tudi kri redkejša in boj tekoča. Začimba je v prevelikem odmerku strupena.
Pinijeva jedrca vsebujejo veliko selena, ki ščiti pred rakom in predčasnim staranjem. Njihov fosfor je pomemben za močne kosti.
Mandeljni, ki vsebujejo veliko esencialnih maščobnih kislin, ščitijo pred obolenji srca in krvnega obtoka.
Orehi so rastlinski izvor maščobnih kislin omega 3. Dobri so za srce in pomembni za delovanje možganov. Visok delež cinka v njih krepi imunski sitem.
Arašidi so idealni za večerne prigrizke, njihov triptofan pomirja in spodbuja prijetno spanje. Njihova linolna kislina skrbi za lepo polt.
Pistacije vsebujejo veliko vitamina E, ki ulovi proste radikale. Njihov kalij uravnava krvni tlak. Poleg tega je v jedrcih še folna kislina, kar je prednost za nosečnice.
Žir je prava mineralna bomba. Vsebuje vpadljivo veliko železa, ki spodbuja tvorbo krvi. Surovi plodovi so rahlo strupeni, zato jih je bolje prepražiti ali z njimi speči potico.
Lešniki imajo veliko vsebnost lecitina, katera je dobra za živce in spomin. Če pojeste prgišče lešnikov, si ublažite zgago.
Pravi kostanji vsebujejo v nasprotju z drugimi oreščki malo maščobe, vendar velike količine magnezija, kalija in vitamina B.
Hitro pripravljena kavo iz želodov
Z želodov odstranite lupino s kleščami za orehe in tanko kožo spraskajte z nožem. Nato jih narežite na drobno in v ponvi brez maščobe pražite na nizki temperaturi približno pol ure, medtem pa jih nenehno mešajte.
Želodi naj postanejo zelo temni, vendar ne črni. Koščke zmeljite v kavnem mlinčku ali zdrobite v možnarju. Za skodelico kave dajte zvrhano čajno žličko želodovega prahu na poldrugo skodelico vode, hitro zavrite, odcedite in po okusu dodajte mleko in sladkor. Želodova kava je dobra za prebavo in znižuje krvni tlak.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
