Predhodna obolenja ščitnice slabšajo klinično sliko tudi pri covidu-19

V tej raziskavi so zajeli vzorec 30.000 okuženih s covidom-19, da bi videli, ali predhodna obolenja ščitnice negativno vplivajo na izid covida. Izsledki so pokazali, da to drži.

Ljudje, ki so še pred covidom imeli diagnosticirano bolezen ščitnice, še posebno, če ščitnica dela premalo (hipotiroza), so pogosteje umirali zaradi covida. Zaznana je bila tudi povezava med premočno delujočo ščitnico (hipertiroza) in smrtnostjo zaradi covida. Skupni imenovalec obeh skupin je bila še starost. Tisti, ki so covidu pogosteje podlegli in imeli hkrati bolezen ščitnice, so bili praviloma starejši ljudje.

Rezultati niso pretirano presenetili, saj so hormoni ščitnice izjemno pomembni za delovanje vseh sistemov v telesu: za kardiovaskularni, imunološki, prebavni, mišični in vse druge.

Znano je, da slabo delovanje ščitnice oslabi organizem, zato je ogroženost s strani virusov višja, medtem ko ima preveč delujoča ščitnica za posledico neugodno stanje pospešenega metabolizma, ki se kaže tudi s povišanim krvnih tlakom, močnejšim apetitom in razbijanjem srca.

Kako pa preboleli covid vpliva na funkcijo ščitnice pri zdravih ljudeh?

To so preverili v neki drugi študiji na vzorcu 1000 obolelih za covidom in ugotovili, da pri 15 % prihaja tudi do motenj v delovanju ščitnice. Pri večini so bile te motnje prehodnega značaja.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord