Zaradi genov je bilo tveganje za nastanek raka dojke toliko večje, da se je odločila, da si obe dojki (in jajcevode) že preventivno odstrani...
Andreja Roškar je bila povsem običajno dekle, nato pa se ji je pri 29. letih svet postavil na glavo. Najprej je njena sestra zbolela za rakom dojk, pet let pozneje pa je bitko tudi izgubila.
Po bolezni sestre se je Andreja odločila za genetsko testiranje, s katerim preverijo mutacijo genov, ki lahko povzročajo raka dojk. Najpogostejši med njimi je BRCA.
Prisluhnite njeni zgodbi o tem, kako se je z diagnozo spopadala, zakaj se je odločila za preventivno operacijo ter zakaj je zavrnila prsne vsadke.
Kaj sploh je BRCA?
BRCA dobesedno pomeni rak dojke (angl. okrajšava za breast cancer) in je gen, ki ga imamo vsi. Dva pravzaprav; BRCA1 in BRCA2. Ampak preden začnete panično tipati svoje dojke (v bistvu je to dobro za vas, tako da kar …), sam gen ne pomeni nič. Kot sem že povedala, imamo ga vsi, tudi moški.
Česar običajno nimamo, je mutacija. To pomeni, da se je nekje na poti gen poškodoval in namesto da bi vas ščitil pred rakom dojke, ga (verjetno) povzroča. In točno to se dogaja pri meni.
Preventivna operacija sploh ni bilo vprašanje
Še preden sem se odločila za testiranje, sem vedela, kaj bom naredila, če bodo rezultati pozitivni. Tudi ko se je zdelo, da je bolezen moje sestre premagljiva, sem vedela, da želim biti proaktivna.
Nisem človek, ki bi sedel in čakal, kdaj se mu bo zgodilo najhujše. Vedela sem, da bom v primeru mutacije BRCA1 ali BRCA2 izbrala preventivno mastektomijo – odstranitev obeh dojk.
Kmalu po diagnozi sem imela pregled pri kirurgu ter še nekaj dodatnih pregledov, s katerimi so potrdili, da sem dovolj zdrava za operacijo. Istočasno z mastektomijo so mi odstranili še jajcevoda, da nista bili potrebni dve operaciji.
Odločitev je padla: vsadkov ne bo
Kar pa večini ljudi od vsega najbolj šokira (celo moj kirurg je moral globoko vdihniti in preveriti, če sem res to rekla) – odločila sem se, da po mastektomiji ne bom imela rekonstrukcije.
To pomeni, da ne bom imela dojk. Sploh. Oziroma po besedah mojega kirurga: “Se zavedate, da boste čisto ploski?” Ja, se zavedam, hvala.
View this post on Instagram
Šest let sem bil prepričana, da bom imela vsadke, če se bom kdaj odločila za mastektomijo. To sploh ni bilo vprašanje. Ali odločitev. Če si ženska, moraš imeti prsi. Da jih ne bi imela, sploh ni bila možnost.
Še mesec dni po diagnozi BRCA1 sem bila popolnoma prepričana, da si želim vsadke. V tem času sem se odločila za mastektomijo z ohranitvijo bradavic in takojšnjo rekonstrukcijo z vsadki. Če to ne bi bilo možno, se ne bi odločila za rekonstrukcijo.
Zavedala sem se možnih zapletov, a ne vseh. Za nekatere pa sem se uspešno prepričala, da se mi ne morejo zgoditi.
Ko sem se poglobila v raziskovanje, sem odkrila bolezen prsnih vsadkov in vse druge negativne posledice, vključno s tistimi, za katere sem bila pred tem prepričana, da so nepomembne, ker se mi ne bodo zgodile.
Raziskala sem različne pojme, možne zaplete, statistične podatke, ki so vse prej kot vzpodbudni. Dobivala sem vedno več informacij in na eni točki ugotovila, da si vsadke želim samo zaradi videza in obravnavanja drugih.
V celoten postopek mastektomije se spuščam zaradi zdravja. Zakaj bi si želela nečesa, kar to lahko ogrozi? Dobesedno bi rešila eno težavo in istočasno morda povzročila drugo.
Vedno poudarim, da nisem proti vsadkom. Sem za informirano odločanje. Za zaplete so morda majhne možnosti, a sama nisem bila pripravljena tvegati.
View this post on Instagram
Kaj pa danes?
Od Andrejine uspešno prestale operacije so minila že skoraj 3 leta, danes pa živi zdravo in zadovoljno življenje.
Svojo izkušnjo deli na Instagram profilu ter blogu. Želi si ustvariti varen prostor za vse ženske s podobno izkušnjo, obenem pa ozavešča tudi o pomenu preventive ter nevarnosti, ki jih prsni vsadki predstavljajo.
- Preberite si še: S TEM povečate tveganje za nastanek raka dojk
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
