Zakaj tako veliko ljudi misli, da so alergični na določena živila, pa v resnici niso?
Strokovnjaki pravijo, da ljudje pogosto ne poznajo pravega pomena in zato z alergijo označujejo kakršnekoli neprijetne izkušnje s hrano, tudi slabo počutje. A če pojeste sir, pa vam je slabo in krivdo zvrnete na alergijo, nato pa pozneje uživate v sladoledu in se počutite povsem v redu, ne gre za alergijo. Resnična alergija na hrano sproži reakcijo imunskega sistema, ki lahko prizadene mnoge organe. Povzroči lahko ogromno simptomov. V nekaterih primerih je lahko reakcija zelo huda ali celo življenjsko nevarna.
Okoli 25 odstotkov ljudi misli, da ima alergijo na hrano. Vendar je v resnici alergičnih na določena živila le eden do dva odstotka populacije odraslih in štiri do osem odstotkov otrok, pri katerih v treh do štirih letih večina alergij izzveni. Klinično dokazano celiakijo ima le odstotek ljudi. Povedano drugače, le odstotku ljudi gluten res škoduje.
Največja težava samodiagnosticiranja pa je ta, da začnejo ljudje številna živila črtati z jedilnika, čeprav nanje v resnici niso alergični, s tem pa niso le prikrajšani za okusno hrano, ampak tudi tvegajo pomanjkanje hranilnih snovi. Takšno početje na dolgi rok vodi v hranilno nedohranjenost in predvsem pomanjkanje določenih mikrohranil. Zato samodiagnosticiranje ni primerna oblika. Najbolje je obiskati alergologa, ki bo na podlagi poglobljene anamneze presodil, kaj testirati, in opredelil vrsto morebiti potrebne diete.
Ali lahko hrana vpliva na pojav alergij?
Samo hrana na pojav alergij ne vpliva, zato tudi pri uvajanju živil v dojenčkovi prehrani ni več nobenih omejitev razen soli, sladkorja in medu ter večjih količin kravjega mleka (zaradi drugih razlogov).
Še več, zgodnje uvajanje določenih živil celo prepreči razvoj denimo celiakije, saj je med četrtim in šestim mesecem starosti, ko je dojenček pretežno še dojen, tako imenovano varno okno za uvajanje glutena. Tudi jajce po novem uvajamo, celo tako rumenjak kot beljak, pa vse ribe, jagode in delno mlečne izdelke.
Najpogostejši simptomi
Pri otrocih se lahko razvijejo urtikarija, koprivnica ali druge kožne spremembe, astma pri alergiji na moko, alergijski rinitis ali gastrointestinalne težave, driska, bruhanje, bolečine ...
Pri nekaterih ljudeh pa ima lahko alergija veliko hujšo reakcijo, imenovano anafilaksa. Ta lahko povzroči življenjsko nevarne simptome, kot so zoženje dihalnih poti, hud padec krvnega tlaka, pospešen srčni utrip, vrtoglavica, izguba zavesti. Pri anafilaksiji je najpomembneje takoj ukrepati.
Zdravljenje
Če dokažemo prisotnost specifičnih protiteles na določen alergen, je zdravljenje pri vseh enako. Popolna odstranitev alergena in vseh živil, ki bi alergen lahko vsebovale.
Ali obstaja možnost, da bomo sčasoma alergijo na hrano prerasli? Telo se ne navadi na določeno živilo. Lahko pa alergije izzvenijo po določenem času, ko v telo več ne vnašamo alergena. Pa tudi pri tem naredimo provokacijski test, s katerim potrdimo, da je alergija res izzvenela.
Alergije, ki se pogosteje razvijejo v odrasli dobi
Večina alergij v odrasli dobi je lahko ostanek alergije, odkrite v otroški dobi, denimo alergije na oreščke. V odrasli dobi so pogostejše alergije na cvetni prah in trave, ki posledično lahko prinesejo težave po zaužitju določenih navzkrižnih alergenov, ki je prisoten v živilu. Več je intoleranc, predvsem na mleko, ki imajo za posledico razdražljivo črevo, napihnjenost, vetrove.
Povezanost alergije na cvetni prah z alergijami na hrano
Pri ljudeh, ki so alergični na cvetni prah, trave ali plevele, se lahko pojavi tako imenovana navzkrižna reakcija pri uživanju določenih živil. Ta je praviloma omejena na zgornja prebavila – živila sprožijo reakcijo, ki povzroča ščemenje, srbenje ustnic in jezika, občutek, da se hrana zatakne v požiralniku ...
To pomeni, da se prizadeti organizem na primer v času cvetenja breze zmoti in v smislu alergičnega odziva odreagira tudi po zaužitju svežega jabolka, korenja, paprike ali paradižnika. S testi pa pri osebi ne moremo dokazati prave alergije na omenjena živila. Skoraj vsi, ki so alergični na brezo, praviloma ne prenašajo kivija. Praviloma pri tej vrsti navzkrižnih alergij delovanje alergena omilimo ali izničimo s termično obdelavo živil. Večina kuhanega sadja in zelenjave navzkrižne reakcije ne povzroča.
Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo Andreji Širca Čampa, klinični dietetičarki.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
