V človeškem telesu se je v zadnjih 150 letih očitno zgodila sprememba, ki postavlja pod vprašaj eno najbolj znanih medicinskih pravil.
Če bi večino ljudi vprašali, kolikšna je normalna telesna temperatura zdravega človeka, bi verjetno brez razmišljanja odgovorili 37 stopinj Celzija. Gre za podatek, ki ga poznamo že iz otroštva in je desetletja veljal za skoraj nesporno medicinsko dejstvo. Toda sodobne raziskave kažejo, da zgodba ni tako preprosta. Povprečna telesna temperatura ljudi naj bi se namreč v zadnjem stoletju in pol postopoma zniževala, danes pa bi lahko bila bližje 36,4 stopinje Celzija.
Znanstveniki skušajo ugotoviti, zakaj se je to zgodilo. Med možnimi razlogi omenjajo boljše zdravstvene razmere, manj nalezljivih bolezni in spremembe življenjskega okolja. O ugotovitvah je poročal tudi hrvaški N1, ki se sklicuje na BBC.
Vse se je začelo z milijonom meritev
Prepričanje, da je normalna telesna temperatura 37 stopinj Celzija, izvira iz 19. stoletja. Nemški zdravnik Carl Wunderlich je v šestdesetih letih 19. stoletja opravil izjemno obsežno raziskavo, v kateri je zbral več kot milijon meritev telesne temperature pri približno 25.000 pacientih. Na podlagi rezultatov je določil povprečno temperaturo zdravega odraslega človeka pri 37 stopinjah. Ta številka se je nato uveljavila kot splošno sprejeto medicinsko merilo in ostala v uporabi več generacij.
Toda raziskovalci ameriške univerze Stanford so se odločili preveriti, ali to pravilo še vedno ustreza sodobnemu človeku. Analizirali so podatke skoraj 190.000 Američanov, zbrane med letoma 1862 in 2017, in ugotovili nekaj zanimivega: povprečna telesna temperatura ameriških moških se je v primerjavi z 19. stoletjem znižala za približno 0,59 stopinje Celzija. "Zdi se, da je nova normalna vrednost pri odraslih bližje 36,39 stopinje Celzija," je pojasnila zdravnica in raziskovalka Julie Parsonnet z univerze Stanford.
Zakaj smo danes hladnejši od svojih prednikov?
Eno najverjetnejših pojasnil je povezano z izboljšanjem zdravstvenih in življenjskih razmer. V 19. stoletju so bile bolezni, kot so tuberkuloza, griža in revmatična vročica, precej pogostejše kot danes. Človeški imunski sistem se je zato veliko pogosteje spopadal z okužbami in vnetnimi procesi.
Takšen boj zahteva energijo. Ko se imunski sistem odzove na bolezen, organizem porablja dodatne kalorije, del te energije pa se sprošča v obliki toplote. Pogostejša in dolgotrajnejša vnetja bi zato lahko prispevala k višji povprečni telesni temperaturi naših prednikov. Danes živimo v drugačnih razmerah. Boljša higiena, cepljenje, dostopnejša zdravstvena oskrba in manjša izpostavljenost nekaterim nalezljivim boleznim pomenijo, da se organizmu ni treba tako pogosto spopadati z okužbami.
Pomembno vlogo bi lahko imelo tudi naše življenjsko okolje. Sodobni sistemi ogrevanja in klimatizacije omogočajo, da velik del dneva preživimo v prostorih s skoraj nespremenjeno temperaturo. Telo zato za uravnavanje lastne toplote pogosto porabi manj energije kot nekoč.
Podobno spremembo so opazili celo v amazonskem pragozdu
Zanimivo je, da zniževanje povprečne telesne temperature ni omejeno zgolj na prebivalce razvitih držav. Znanstveniki so podoben pojav zaznali tudi med pripadniki ljudstva Tsimane, ki živijo v amazonskem pragozdu. Njihova povprečna telesna temperatura se je od začetka tega tisočletja do leta 2018 znižala s približno 37 na 36,5 stopinje Celzija.
To odkritje je raziskovalcem odprlo dodatna vprašanja. Če se podobne spremembe pojavljajo v tako različnih življenjskih okoljih, jih morda ni mogoče pojasniti zgolj s sodobnim načinom življenja, ogrevanimi stanovanji in klimatskimi napravami.
So za vse skupaj krivi stari termometri?
V znanstveni skupnosti sicer ni popolnega soglasja o tem, koliko se je človeška telesna temperatura dejansko spremenila. Philip Mackowiak z univerze Maryland je preučil enega od termometrov, ki jih je uporabljal Wunderlich, in ugotovil, da je kazal približno dve stopinji višje vrednosti kot sodobne merilne naprave.
Obstaja še ena pomembna razlika. Wunderlich je telesno temperaturo meril pod pazduho, danes pa jo pogosto merimo tudi v ustih. Ker različni načini merjenja ne dajejo nujno enakih rezultatov, je neposredna primerjava zgodovinskih in sodobnih podatkov zahtevna. Kljub temu raziskovalci s Stanforda menijo, da merilne razlike ne morejo v celoti pojasniti ugotovljenega znižanja. Pri primerjavi podatkov iz različnih obdobij so namreč opazili, da so imele prej rojene generacije v povprečju višjo telesno temperaturo kot poznejše.
Je torej 37 stopinj še vedno normalno?
Zdravniki opozarjajo, da telesna temperatura nikoli ni bila povsem enaka pri vseh ljudeh. Nanjo vplivajo starost, spol, telesna zgradba, čas merjenja in številne druge okoliščine. Starejši ljudje imajo praviloma nekoliko nižjo telesno temperaturo, pri ženskah pa je ta v povprečju nekoliko višja kot pri moških. Pomemben je tudi dnevni ritem. Telesna temperatura je običajno najnižja zgodaj zjutraj, najvišja pa pozno popoldne.
Biološki antropolog Adrian Jaeggi zato opozarja, da medicinskih mej ne smemo razumeti kot popolnoma ostrih ločnic. Med telesno temperaturo 36,99 in 37,01 stopinje Celzija praktično ni pomembne razlike, čeprav ena vrednost leži pod tradicionalno mejo, druga pa nad njo. To seveda ne pomeni, da izrazita odstopanja niso nevarna. Telesna temperatura pod 35 stopinjami Celzija lahko pomeni podhladitev, temperatura nad 40 stopinjami pa zahteva posebno pozornost in nujno zdravstveno presojo.
