Vajeni smo že vedno novih različic koronavirusa, a tokrat so novice nekoliko drugačne: ameriški raziskovalci so v netopirjih našli nov koronavirus, za katerega nimamo cepiva. Pravijo, da ne želijo strašiti, vendar so zaskrbljeni.
Zdi se, da novim različicam koronavirusa kar ni konca. Znanstveniki so ponovno zaskrbljeni, tokrat nad koronavirusom Khosta-2, za katerega so mislili, da ne predstavlja grožnje ljudem. Sedaj so ugotovitve drugačne.
Skupino koronavirusov Khosta so ameriški znanstveniki z Michaelom Letkom na čelu odkrili že leta 2020, in sicer v netopirjih v Rusiji. Najprej so odkrili virus Khosta-1, ki ne more okužiti človeških celic, zato ni bilo razloga za strah.
- Preverite tudi: Polna luna, prazna luna, retrogradni Merkur in 1000 skrbi - kdaj se boste KONČNO naspali? Vprašali smo osebno trenerko
Sedaj pa so z obsežno raziskavo ugotovili, da drugi virus Khosta-2 lahko zaobide imunsko zaščito, ki jo pridobimo s cepivi proti covid-19 in okuži tudi človeka. To še ni vse, virus se pripne na isti protein, ACE2, kot SARS-CoV-2 virus.
"Nikogar ne želimo strašiti, hkrati tudi ne moremo reči, da je virus popolnoma odporen proti cepivu. Nas pa gotovo skrbi, da v naravi že obstajajo in krožijo virusi s takšnimi značilnostmi. Sposobni so se vezati na človeške receptorje, trenutno dostopna cepiva pa jih ne zmorejo nevtralizirati," opozarja Michael Letko.
Ekipa že izdeluje bazo podatkov
Raziskovalci so se lotili izdelave baze podatkov, iz katere bo razvidno, katere receptorje virusi izkoriščajo za okužbo človeške celice in ali se lahko virusi izognejo zaščiti po cepljenju. Z zbirko bodo lažje primerjali novo odkrite viruse z že najdenimi.
▪Scientists Find a New Coronavirus in Bats That Is Resistant to Current Vaccines▪
— Dr. Ashley | The Panicked Foodie (she/her) (@PanickedFoodie) September 26, 2022
"...when Letko combined serum from people who have been vaccinated against COVID-19 with Khosta-2, the antibodies in the serum did not neutralize the virus. https://t.co/lxKeEEkbNV
Letko je njihov projekt razložil takole: "V nekem trenutku v prihodnosti, ko bomo soočeni z novimi boleznimi, ne bomo več tako zelo paničarili, ko bo virus prešel na človeško populacijo. Enostavno ga bomo vnesli v bazo podatkov in hitro ugotovili, katere receptorje uporablja za to, da okuži celice, pa tudi ali je morda odporen proti obstoječim tipom cepiv in zdravljenja." Projekt bi sicer lahko zaživel v obdobju 10 do 20 let.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
