Prazne lekarne: v Sloveniji trenutno primanjkuje 300 zdravil

Slovenija se tako kot celotna Evropska unija že več mesecev spoprijema s pomanjkanjem nekaterih zdravil v lekarnah oziroma se pojavljajo motnje pri preskrbi z njimi. Trenutno je motnja v preskrbi za 296 zdravil, poroča MMC. Na trgu je sicer dostopnih skoraj 5000 zdravil (4976).

Slovenci so najbolj pretreseni zaradi motenj pri preskrbi s sirupoma Ospen in Claritine.

Zakaj v naših lekarnah ni zdravil?

Vzrokov za pomanjkanje določenih zdravil je veliko, od prenosa proizvodnje v države zunaj Evropske unije do splošnega pomanjkanja učinkovin in zapletov v transportu. Mnoge proizvodnje 'necovidnih' zdravil so izpadle zaradi prioritiziranja proizvodnje zdravil in cepiv proti covidu. Priča smo bili večtedenskim zaprtjem najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin zunaj Evropske unije in tako rekoč čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih oziroma skupinah zdravil ... Vzrok je tudi pritisk na nižanje cen zdravil.

V slovenskem primeru dodatno težavo povzroča še velikost trga, saj se le najbolj prodajana zdravila v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija.

Kaj storiti, ko v vaši lekarni ni zdravila, ki ga potrebujete?

Če obstaja zdravilo z enako učinkovino, v enaki farmacevtski obliki in enakem odmerku, lahko to zamenjavo ponudijo pacientu v lekarni. V tem primeru ponoven obisk zdravnika ni potreben. Če te možnosti ni, mora pacient nazaj do zdravnika, da mu predpiše zdravilo z enakim terapevtskim učinkom.

Lekarne v lokalnih okoljih dobro sodelujejo z zdravniki, jih obveščajo o začasnih pomanjkanjih in mogočih rešitvah, zato na podeželju pacienti manj opažajo vpliv motene oskrbe z zdravili.

Rešitev?

Pomanjkanje zdravil v državah Evropske unije skušajo reševati tudi v Bruslju. Evropska agencija za zdravila je že začela pogovore z največjimi proizvajalci antibiotikov, da bi v dogovoru našli sistemske rešitve za čim hitrejši zaključek trenutnih težav in njihovo nadaljnje preprečevanje.

Svet Evropske unije pa je Evropski komisiji predlagal tudi ciljno usmerjen pristop za pokrivanje področij, kjer je malo komercialnih interesov in spodbud za podjetja. Tako naj bi ocenili morebitne stroške in koristi glede vzpostavitve proizvodnih obratov v Evropski uniji ter posledice, ki bi jih ta imela za trg, vključno z javno financiranimi ali neprofitnimi proizvodnimi obrati, pri čemer naj upošteva njihov morebitni učinek izkrivljanja trga in njihove znane omejitve, da bi se zagotovila razpoložljivost antibiotikov, kadar zanje ni komercialnega interesa ali v izrednih razmerah.

V lekarniški zbornici sicer menijo, da bo treba pristopiti k iskanju rešitev tudi v Sloveniji: "Potrebna je sistemska ureditev zakonodaje, s katero bomo obdržali transparenten način oblikovanja cen, ki bodo še omogočale nemoteno preskrbo. So pa še drugi kratkoročni ukrepi, ki bi jih morali doreči, v koordinaciji z ministrstvom za zdravje, vsi deležniki na področju preskrbe z zdravili ter vključiti še zavod za blagovne rezerve."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol