Sodite med tiste, ki nikoli ne preverijo sestavin živila, ki ga kupijo? Ali med tiste, ki radi pretiravajo z izdelki 'light'?
Če potrebujete informacije o vsebnosti hranil v živilu, ki ga kupujete, je deklaracija tisto mesto, kjer boste te podatke našli. Na deklaraciji so navedene vse prehranske vrednosti, pa tudi energijska vrednost živila in seveda vsebnost maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov ter mineralov.
Od leta 2009 pa imajo nekatera živila (predvsem na prednji strani embalaže) naveden še odstotek dnevne orientacijske vrednosti za odrasle oz. GDA (Guideline Daily Amount).
GDA je sistem označevanja živil, ki potrošniku ponuja informacije o količini kalorij in posameznih 
hranil, ki jih vsebuje porcija predpakiranega živila.
Slovenska industrija je GDA poslovenila in poimenovala kot 'odstotek dnevne orientacijske vrednosti za odrasle' na podlagi 2.000 kcal energijskih potreb odrasle ženske, hkrati pa je obdržala angleško kratico GDA.
Vendar pa je označevanje GDA lahko tudi zavajajoče.
Trik s 'porcijo'
Ker velikost porcij ne potrjuje nobena od pristojnih organizacij, prehrambena industrija oz. proizvajalec za vsako živilo sam določi velikost porcije.
Tako je nekako obveljalo nezapisano "pravilo" - čim manjša je velikost porcije, bolj zdravo naj bi to živilo bilo.
Lep primer je 250 g jogurtov napitek Ljubljanskih mlekarn. Ta vsebuje 13,8 g sladkorja na porcijo ali 15 % GDA. V drobnem tisku pa je zapisano, da je porcija tega jogurtovega napitka le 125 g in ne 250 g (kolikor tehta vsebina lončka, ki je v prodaji).
Če spijemo cel jogurt, smo torej zaužili kar 30 % (ali eno tretjino) priporočene dnevne količine sladkorja!
Več si prepeberite v članku Sistem označevanja živil z GDA tudi v Sloveniji.
Vir: Zveza potrošnikov Slovenije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
