V spletni raziskavi, ki je bila izvedena na spletnem panelu inštituta Marketagent.com, je sodelovalo 500 aktivnih uporabnikov interneta, starih od 20. do 59. leta. Raziskava se je osredotočila na odnos do bioizdelkov.
Predvsem nas je zanimalo, kje anketiranci kupujejo bioizdelke, kakšna se jim zdi ponudba teh izdelkov, kako pogosto jih kupujejo in ali so pripravljeni za bioizdelke odšteti več.
Izsledki raziskave so pokazali, da večina ljudi vsaj občasno kupuje bioizdelke (79,4 %), zanimivo pa je, da je med občasnimi kupci bioizdelkov več starejših, starih od 50 do 59 let (85,2 %), kot mladih, starih od 20 do 29 let (76,1 %).
Najboljšo ponudbo bioizdelkov lahko po mnenju anketiranih najdemo v specializiranih trgovinah, saj se kar 40,1 % anketiranim zdi ponudba v teh trgovinah zadovoljiva, 39,3 % pa jih meni, da je odlična. Na drugi strani kar 47,1 % anketiranih navaja, da je ponudba bioizdelkov v navadnih trgovinah slaba.
S ponudbo v specializiranih trgovinah z bioizdelki so bolj zadovoljni mlajši ljudje. Da je ponudba v teh trgovinah odlična, meni kar 47 % mladih (od 20 do 29 let), starejših (od 50 do 59 let), ki se s tem strinjajo, pa je le 32,8 %.
Večina anketiranih bioizdelke kupuje občasno (79,4 %), 11,6 % anketiranih pa bioizdelkov nikoli ne kupuje. Čeprav je po mnenju anketiranih ponudba bioizdelkov v specializiranih trgovinah večja kot v preostalih trgovinah, pa večina vendarle te izdelke kupuje v velikih trgovskih centrih (72 %).
Vodja prodaje in marketinga v podjetju Marketagent.com, Jerneja Svenšek, pravi, da so ugotovitve med drugim pokazale, da nakupovanje bioizdelkov v trgovskih centrih s starostjo upada, povečuje pa se nakupovanje v specializiranih prodajalnah, na tržnicah in kmetijah.
Tako na primer v velikih trgovskih centrih bioizdelke kupuje 78,8 % mladih med 20. in 29. letom in 64,7 % starejših med 50. in 59. letom. Po drugi strani pa v specializiranih prodajalnah kupuje 39,4 % mladih med 20. in 29. letom in 43,7 % starejših, starih od 50 do 59 let. V specializiranih prodajalnah izdelke v večji meri kupujejo ženske (45,9 %, moški 38,6 %), na ekoloških kmetijah pa moški (41 %, ženske 28,3 %).
Med posameznimi bioizdelki, ki jih anketiranci kupujejo vsaj občasno, so sadje in zelenjava (84 %), mlečni izdelki (60,1 %), kruh (41,8 %) in meso (39,5 %), pravi Jerneja Svenšek. Moški v večji meri kot ženske od biozdelkov kupujejo sadje in zelenjavo (85,7 %, ženske 82,4%), kruh (44,3 %, ženske 39,5%) in meso (43,8 %, ženske 35,6%), ženske pa mlečne izdelke (61,4 %, moški 58,6%), testenine (32,2 %, moški 27,1%), kozmetiko (40,3 %, moški 11,9%) in čistilna sredstva (33,5 %, moški 20,0%).
Več kot polovica anketiranih je za bioizdelke pripravljena odšteti nekoliko več denarja (58,7 %), ne pa veliko več kot za druge izdelke. Da je izdelek bio, se anketirancem v največji meri zdi pomembno oziroma zelo pomembno pri živilskih izdelkih (90,6 %), čistilnih sredstvih (71,8 %) in kozmetiki (65,7 %), medtem ko se jim ekološki vidik zdi manj pomemben na primer pri gradbenem materialu, toaletnem papirju in tekstilnih izdelkih.
V primerjavi z moškimi se zdi ženskam ekološki vidik bolj pomemben oziroma zelo pomemben pri kozmetiki (79,1 %; moški 52 %) in čistilnih sredstvih (75,5 %; moški 68,1 %).
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
