2. november - svetovni dan vitamina D: Jeseni in pozimi vitamina D primanjkuje kar 80 % prebivalcem Slovenije

2. november - svetovni dan vitamina D: Jeseni in pozimi vitamina D primanjkuje kar 80 % prebivalcem Slovenije (foto: profimedia) profimedia
2. 11. 2020

Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D, s ciljem zmanjševati pomanjkanje tega za zdravje zelo pomembnega vitamina. Ob pandemiji korona virusa je to še toliko bolj aktualno, saj nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 % odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima le-ta med drugim zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. To področje je bilo v Sloveniji pred nedavnim raziskovano v nacionalni raziskavi NUTRIHEALTH, raziskave pa se nadaljujejo v okviru raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga vodijo na Inštitutu za nutricionistiko. Preliminarni rezultati nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega korona virusa. 

profimedia

Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema.

Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.

profimedia

Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, vodja raziskave Nutrihealth: »V raziskavi smo preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovili smo velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar cca. 80 % odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 % pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 % odraslih.«

Rezultati raziskave so bili letos objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients.

profimedia

Raziskovanje tega pomembnega področja se nadaljuje v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve – vodja projekta: »V prvem sklopu projekta smo preverjali učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih, ki niso bili optimalno preskrbljeni s tem vitaminom. Raziskovali smo vpliv dodajanja 25 µg (1000 IU) vitamina D3 v različnih farmacevtskih oblikah. Ugotovili smo, da je bolj kot farmacevtska oblika pomembna količina zaužitega vitamina D. Velik vpliv na učinkovitost dodajanja je imel predvsem indeks telesne mase – ljudje s prekomerno telesno težo potrebujejo večje odmerke vitamina D.«

Tudi ti rezultati so bili letos že objavljeni v znanstveni reviji Nutrients. Projekt se nadaljuje z raziskovanjem sezonskih nihanj v preskrbljenosti z vitaminom D ter iskanju povezav z življenjskim slogom. Dr. Žmitkova je pojasnila: »V letih 2019 in 2020 smo preko 300 udeležencem raziskave določili zimsko in poletno preskrbljenost z vitaminom D. Letošnje poletje smo zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D, kot lani. Razloge za to še preučujemo, kot možen in verjeten razlog pa je, da so bili zaradi t.i. »korona ukrepov« udeleženci raziskave letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. krajšega oz. drugačnega dopusta. Pri posameznikih, kjer je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu, kot prejšnja leta«.

profimedia

Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke.

Prof. dr. Igor Pravst: »Vendar pa glede na epidemiološke podatke večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D, pa pojemo precej malo. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3-4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja«.

Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža v slabši naravni odpornosti (prirojeni imunosti) proti akutnim (virusnim) okužbam dihal. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri SZD: »V obdobju pandemije COVID-19 pa je pomembno izpostaviti tudi, da vitamin D, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt.

Zaradi vse več podatkov o ugodnih učinkih vitamina D na zmanjšanje pojavljanja virusnih okužb dihal, tako tudi okužbe z novim korona virusom in blaženje poteka bolezni COVID-19 smo na pobudo infektologov z nekaj kolegi pred dnevi napisali Priporočila za nadomeščanje vitamina D v času pandemije. V Sloveniji je bila na nacionalnem nivoju konec lanskega leta vzpostavljena Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D, ki jo vodim.

Načrtujemo, da bomo celostne nacionalne smernice lahko predstavili v naslednjem letu, vendar pa nas je izbruh korona virusa prisilil, da smo nekateri člani skupine strnili moči in pripravili začasna priporočila za namene blaženja pandemije. V njih na osnovi podatkov o izjemno visoki prevalenci hudega pomanjkanja vitamina D v slovenski populaciji pozno jeseni in pozimi, svetujemo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene z odmerki 20 do 50 mikrogramov na dan, pri čezmerno prehranjenih in tistih z debelostjo pa približno dvakrat večje odmerke. Ob ugotovljeni okužbi s korona virusom svetujemo večje odmerke, da hitreje zapolnijo zaloge vitamina D in dosežemo optimalne ravni za podporo imunskemu sistemu, nato pa vzdrževalne odmerke 50 mikrogramov na dan.«

Priporočila so od ponedeljka naprej dostopna na spletni strani Združenja endokrinologov Slovenije.

 Preberite še: Krvna skupina: Kaj nam pove o našem zdravju ali Top 10 čajev za dobro zdravje, počutje in prebavo