Pride in gre – in se tega sploh ne zavedamo. In vendar lahko s pomočjo dihanja ublažimo veliko bolezni in poskrbimo, da smo zadovoljnejši.
Na vsako minuto vdihnemo in izdihnemo med 16- in 20-krat in tako naše telo do vsake najmanjše celice oskrbimo s kisikom. Čudež pri tem je, da to počnemo povsem avtomatično. Kljub temu pa lahko na ta vegetativni proces, drugače od bitja srca, vplivamo tudi povsem zavestno. Kajti veliko ljudi izkorišča le del kapacitete svojih pljuč, dihajo preveč plitko in prehitro. Zasti kadar je na delu stres.
Kaj narediti, ko smo razburjeni ali prestrašeni?
Če se počutimo ogroženi, se naši bronhiji razširijo, da imamo na voljo več zraka in kisika in dovolj sape – za napad ali pa za beg.
Če pa nas je česa strah, se bronhiji zakrčijo, zadržujemo zrak in dihamo zelo plitvo. Kot bi se hoteli narediti mrtve. Obe telesni reakciji nam zelo malo pomagata v modernem življenju, na dolgi rok pa lahko zaradi njiju tudi zbolimo.
V akutnih stresnih položajih pomaga t. i. zavora na ustnicah: zrak vdihnemo globoko in ga nato izdihujemo čisto počaaasi in nadzorovano skozi nekoliko našobljene ustnice.
To počasno praznjenje pljuč regulira bronhije ter skupaj z izdihnjenim zrakom odpihne tudi škodljive snovi iz pljuč in tako spet naredi prostor življenjsko pomembnemu kisiku. Ta postopek sprosti celotno telo, kajti nemogoče je pravilno dihati in istočasno biti pod stresom.
Dihanje deluje kot zdravilo
Doma lahko naredite kar nekaj učinkovitih vaj. Poskusite 10 najboljših dihalnih vaj.
Psihoterapevti pa bolj strokovno in poglobljeno tehnike dihanja uporabljajo za
- zdravljenje depresij in motenj spanja,
- bolezni notranjih organov,
- nevrološke motnje,
- napetosti in
- seveda težave z dihali, ko sta astma ali bronhitis.
Dober primer je refleksna dihalna terapija. Terapevt spremlja reakcijo telesa na različne dražljaje (na primer pritisk, toplota, raztezanje). Cilj je uravnavanje dihalnega procesa, izboljšanje gibljivosti prsnega koša in pozitivno vplivanje na dihalno muskulaturo.
(Možganski) doping s kisikom
Če bi vaša pljuča lahko odločala, kam boste šli na dopust, bi izbrala gore ali pa morje. Od nadmorske višine 1500 metrov naprej je zrak bolj čist in tudi ni pelodov. Ob morju se naše dihanje izboljša zaradi vlažnosti zraka in vsebnosti soli. Dodatno odmerki kisika omogočajo izboljšano delovanje možganov.
Več gibanja, več sape
Koliko kisika lahko prejmemo, je odvisno tudi od stanja naše kondicije. Športniki ga uporabijo približno 8 odstotkov, tisti, ki ne vadijo, pa le 3. Vsi tisti, ki radi poležavate na kavču, lahko to izboljšate z – uganili ste – več gibanja.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
