Ljudje lahko odklanjajo cepljenje tudi zaradi slabih izkušenj iz otroštva (kaže študija Dunedin)

Leta 2022 objavljena raziskava je pokazala, da je v ozadju zavračanja cepljenja predvsem globoko nezaupanje.

Številni nasprotniki cepljenja so postali nezaupljivi do avtoritet že zgodaj v življenju, na podlagi slabih izkušenj pa so razvili prepričanje, da jih želijo 'ljudje na oblasti' zgolj izkoristiti.

Nezaupanje v temelju

V okviru 50 let trajajoče študije Dunedin so raziskovalci leta 2021 izvedli posebno anketo med udeleženci raziskave o njihovem odnosu do cepiv proti covidu-19. Njihove odgovore o tem, ali se bodo cepili s cepivom, tik preden je to bilo na voljo, so primerjali s podatki, ki so jih o njihovem življenju, izkušnjah, zdravstvenem stanju in siceršnjih okoliščinah zbrali v 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.

Rezultati so pokazali, da je 13 odstotkov vprašanih (julija 2021) kategorično zavračalo cepljenje.

Z nadaljnjo analizo so nato ugotovili, da je veliko njih v preteklosti poročalo o neugodnih izkušnjah iz otroštva in da bi se zavračanje cepiv lahko odražalo v njihovem temeljnem nezaupanju.

"Zdi se, da so se že v otroštvu naučili, da avtoritetam ne gre zaupati, ker ta vedno nekaj hoče od tebe, te želi izkoristiti in ji v resnici ni mar zate," je povedala profesorica Terrie Moffitt, sodelavka vodje študije. "Ljudje s takšnimi zgodnjimi izkušnjami prežema globoko nezaupanje."

Profesorica je dodala, da so najbolj zagrizeni nasprotniki cepiv kot otroci dosegali nižje rezultate glede hitrosti obdelave informacij, ravni branja in verbalnih spretnosti, v odraslosti pa izkazovali manj praktičnega, vsakodnevno uporabnega zdravstvenega znanja.

"... to nakazuje, da jim je morda primanjkovalo tudi znanja, ki bi ga potrebovali za sprejemanje zdravstvenih odločitev v stresu pandemije," je še povedala Moffitt.

Smešenje ni na mestu

Vodja študije, profesor Richie Poulton, je ob izidu izsledkov študije povedal, da ne bi smeli nikoli pozabiti, kako različne so življenjske zgodbe ljudi in močno so stvari, ki so se nam zgodile v otroštvu, vplivajo na nas tudi kot smo že odrasli.

"Namesto da bi ljudi zaradi njihovega zavračanja cepljenja podcenjevali ali omalovaževali, bi morali vsaj poskusiti razumeti, od kod prihajajo, vzeti v zakup njihove pomisleke ter prepoznati in nasloviti globoko zakoreninjene razloge za odpor. To lahko uspe le ljudem, ki jim gotovo bolj zaupajo kot oddaljenim institucijam, ne glede na to, kako dobri morda so njihovi nameni."

Poultonova je za medije povedala, da so jih v raziskavi zanimale obremenilne otroške izkušnje anketirancev, ki so segale vse od spolne zlorabe, starševskega zanemarjanja in revščine do izolacije ter pomanjkanja uspehov v šoli. Tako so zajeli 'cel niz težav, ki bi lahko vplivale na osebnostni razvoj'.

"Njihova osebnost je postala … zelo odzivna na stres ... nevarnosti in grožnje so videli tudi tam, kjer jih v bistvu ni bilo," je dodal Poulton.

"Ugotovili smo tudi, da so imeli ljudje, ki so zavračali cepljenje, že pred tem kognitivne težave. Težko so obdelovali informacije, težko so brali v šoli in zagotovo, ko so dosegli srednja leta, niso premogli dovolj dobrega razumevanja osnovnih zdravstvenih težav."

Študija Dunedin je začela spremljati več kot 1000 dojenčkov, rojenih v Dunedinu v letih 1971 in 1972. Ta izjemen projekt je lani praznoval svojo 50. obletnico, ko je v študiji še vedno sodelovalo 94 odstotkov živih članov, razseljenih po šestih celinah.

Povzeto po www.odt.co.nz

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord