Razbijanje srca, občutek preskakovanja utripa ali pospešeno bitje srca so lahko povsem neškodljivi pojavi, lahko pa opozarjajo tudi na resnejše motnje srčnega ritma. Pomembno je, da prepoznate, kdaj gre zgolj za kratkotrajno reakcijo telesa in kdaj je potrebna zdravniška pomoč.
Srce lahko začne hitreje biti zaradi stresa, telesnega napora ali močnih čustev. Včasih pa se pojavi občutek, da srce »preskoči«, trepeta ali bije neenakomerno tudi med mirovanjem. Takšne občutke imenujemo palpitacije. Pogosto trajajo le nekaj sekund, vendar so lahko zelo neprijetni in zaskrbljujoči, predvsem če ne poznate njihovega vzroka.
Kaj so palpitacije?
Palpitacije so subjektiven občutek nenavadnega ali okrepljenega delovanja srca. Lahko imate občutek, da srce bije prehitro, preskakuje utripe, utripa močneje ali neenakomerno.
Zdravniki poudarjajo, da palpitacije same po sebi niso bolezen, temveč simptom, ki ima lahko različne vzroke. Najpogosteje jih povzročajo:
- stres in tesnoba,
- prekomerno uživanje kofeina,
- telesni napor,
- dehidracija,
- pomanjkanje spanja.
V nekaterih primerih pa lahko palpitacije kažejo tudi na resnejše zdravstvene težave, kot so:
- motnje srčnega ritma oziroma aritmije,
- previsok ali prenizek krvni tlak,
- bolezni ščitnice,
- slabokrvnost.
Kardiolog dr. Shaan Khurshid iz bolnišnice Massachusetts General Hospital poudarja, da so palpitacije zelo pogoste in večinoma nenevarne.
»Skoraj vsakdo občasno občuti palpitacije. Pogosto niti ni mogoče določiti jasnega sprožilca in velikokrat ne gre za nevaren pojav,« pojasnjuje zdravnik.
Kdaj morate takoj poiskati pomoč?
Čeprav so palpitacije pogosto neškodljive, obstajajo primeri, ko lahko opozarjajo na resno zdravstveno stanje.
Nujno zdravniško pomoč poiščite, če so pospešeno bitje srca, razbijanje ali preskakovanje utripa spremljani z:
- težkim dihanjem,
- bolečino v prsih,
- neprijetnim občutkom v rokah, vratu ali čeljusti,
- močnim potenjem,
- omotico ali občutkom, da boste izgubili zavest.
Tri vrste aritmij, ki so lahko nevarne
Nepravilen ali prehiter srčni ritem imenujemo aritmija. Do nje pride zaradi motenj v električnem sistemu srca.
Atrijska fibrilacija
Najpogostejša aritmija je atrijska fibrilacija, znana tudi kot AFib. Nastane zaradi motenih električnih impulzov v preddvorih, kar povzroči zelo hitro in nepravilno bitje srca. Pri normalnem ritmu srce bije enakomerno, medtem ko pri atrijski fibrilaciji preddvora utripata hitro in neurejeno.
Epizode lahko trajajo nekaj minut ali pa se pojavljajo večkrat čez dan. Nekateri ljudje imajo atrijsko fibrilacijo dalj časa, ne da bi se tega sploh zavedali, pri drugih pa povzroča simptome, kot so:
- omotica,
- šibkost,
- težko dihanje,
- potenje,
- bolečina v prsih.
Če atrijska fibrilacija ni zdravljena, lahko povzroči nastanek krvnih strdkov v srcu, kar poveča tveganje za možgansko kap.
»Ob vsakem sumu na atrijsko fibrilacijo je pomembno čim prej poiskati zdravniško pomoč,« opozarja dr. Khurshid.
Supraventrikularna tahikardija
Druga nevarnejša oblika aritmije je supraventrikularna tahikardija (SVT). Normalen srčni utrip znaša med 60 in 100 utripi na minuto, pri SVT pa se lahko srce pospeši tudi do 250 utripov na minuto.
Ko srce utripa tako hitro, se srčne komore ne morejo dovolj napolniti s krvjo, kar lahko zmanjša dotok krvi v možgane in povzroči omotico ali občutek slabosti.
Ventrikularna tahikardija
Še resnejša motnja ritma je ventrikularna tahikardija (VT), ki izvira iz srčnih prekatov. Traja lahko le nekaj sekund, lahko pa tudi več minut ali ur. Takrat govorimo o trajni ventrikularni tahikardiji.
Najpogostejši simptomi so:
- palpitacije,
- omotica,
- šibkost,
- bolečina v prsih,
- težko dihanje,
- izguba zavesti ali občutek bližajoče se nezavesti.
Pri nekaterih ljudeh simptomov sploh ni.
Trajna ventrikularna tahikardija je življenjsko nevarno stanje. Če ni zdravljena, lahko preide v ventrikularno fibrilacijo, hudo motnjo srčnega ritma, ki lahko povzroči srčni zastoj in izgubo zavesti.
Če pri sebi opažate nenavaden srčni utrip, se je vsekakor dobro posvetovati z zdravnikom. Tudi, če gre za nenevarno stanje, je dobro, da vam to potrdi strokovnjak.
Vir: zdravlje.kurir.rs
