So slovenski otroci res (pre)debeli?

Pred nekaj dnevi sem sedela s prijateljico, ki se je ravnokar vrnila z morja. Iz hrvaškega letoviškega mesta, kjer dopustujejo številni Slovenci. »Super smo se imeli, ampak nekaj ti moram povedati. Morda se sliši grdo, vendar toliko debelih otrok, kot sem ji pa letos videla na plaži ...«

Nekaj dni pozneje mi je z zaskrbljenostjo enako pripovedovala kolegica novinarka. Pa je res tako hudo? So slovenski otroci res (pre)debeli?

Po odgovore smo šli na Nacionalni inštitut za javno zdravje, k prim. doc. dr. Mojci Gabrijelčič Blenkuš, dr. med.

»Najprej je treba povedati, da debelost med otroki ni letošnji fenomen. Morda se o problematiki več govori in smo zato bolj občutljivi. Ljudje se počasi zavedajo, da je kakovost življenja tista, ki je bistvena. Tista, ki je ključna, da se imamo v življenju dobro, da uživamo, ustvarjamo, živimo, kot si želimo.«

Če ima človek prekomerno telesno težo, še posebej ko gre za otroka ali najstnika, se ta kakovost življenja zmanjša. Ne le na telesnem področju, ampak tudi psihičnem in socialnem.

»Telesno težo pri otrocih in mladostnikih pri nas v sistemu SLOfit merimo in zbirno poročamo od leta 1983. Do leta 2000 je bilo stanje relativno dobro, še primerljivo s prejšnjimi desetletji. Potem, po letu 2000, pa se je začelo slabšati. V desetih letih je izrazito narasla telesna teža pri otrocih in mladostnikih. Je pa vzpodbudno, da smo s številni ukrepi dosegli, da se od leta 2011 stanje ne poslabšuje, ampak da se je trend stabiliziral.«

Pet napak, ki jih mnogi delajo po prhanju

V obdobju med letoma 2005 in 2010 je Slovenija sprejela prvo prehransko politiko s številnimi ukrepi, ki so vplivali na okolje, da se je začelo spreminjati. Na vrtce, šole, razvijati smo začeli priporočila za telesno dejavnost, dela se na zavezah živilske industrije in reformulaciji živil.

»Zasedeli smo se. Povsod se vozimo z avtomobilom. Starši otroke zaradi varnosti v šolo in na popoldanske aktivnosti vozijo z avtom. Mladi imajo prenosne telefone, računalnike. Naše raziskave kažejo, da otroci vse pogosteje komunicirajo prek teh naprav, ne pa prek osebnih stikov.«

Zakaj so otroci in mladostniki debeli?

»Predstavljajte si človeški organizem kot škatlo. Na eni strani nanj vpliva, koliko hrane pojemo, in na drugi, koliko je porabimo. Potem pa je v tej škatli še ritem spanja in budnosti. Raziskave namreč kažejo, da so evropski otroci najbolj neprespani. In če otrok premalo spi, to lahko vodi v prekomerno telesno težo. In še ena zadeva je pomembna: duševno zdravje in veščine obvladovanja stresa. To so te štiri ključne komponente.«

V eni od prejšnjih številk revije Jana smo pisali o genu za vitkost. Takrat je endokrinolog, prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., kot najpomembnejši vzrok za debelost med otroki navedel revščino. Zato našo sogovornico vprašam, ali se strinja s tem. »Se strinjam. Če pogledamo revščino in umrljivost dojenčkov, ki je vezana med drugim tudi na prehranjevanje mame ... Pri nas je med najnižjimi v svetu, vendar je umrljivost pri visoko izobraženih mamah, ki praviloma boljše skrbijo zase, precej nižja kot pri mamah brez osnovnošolske izobrazbe. To so tiste nepravične neenakosti v zdravju.«

A ob tem je treba povedati, da so se prav starši z nižjo izobrazbo, ko dobijo otroka, najbolj pripravljeni podučiti o zdravi prehrani in spremeniti slog življenja.

»Imate kakšen praktičen nasvet za vse starše?« me zanima. »Sredi zime ni treba kupovati paradižnika, ni treba jesti lososa, jejte na primer sardele, so cenejše in celo bolj zdrave. Pozimi jejte živila, kot je kislo zelje, ima ogromno vitamina C. Sezonsko, lokalno, pridelano doma.«

Pa zelišča, ki jih lahko vzgajate v lončkih za rože. Tako tudi otrokom pokažete, iz česa vse se pripravlja hrana. Da ni treba kupiti pripravljene hrane, ampak da jo lahko skupaj pripravite doma in se ob tem še zabavate. Ali pa greste na izlet in zraven nabirate borovnice. K sreči živimo v okolju, ki nam to omogoča. Nabirate lahko sadeže, zelišča, čaje. Obdelujete vrtiček, lahko tudi skupnostni vrt.

Kako starš ve, kdaj je njegov otrok predebel?

»Debelost merimo po ITM (indeksu telesne mase), a se tu strinjam s fakulteto za šport, ki se opira na enega od zmernejših kriterijev, ne pa najstrožjega. Tako dobimo realno sliko, ali gre pri otroku res za večjo maščobno maso ali pa morda le za večjo mišično maso.«

Koliko kilogramov je preveč? To je nemogoče povedati, ker so otroci iste starosti zaradi različno hitrega razvoja različno visoki, različno razviti, različno gibalno sposobni. »Okoli 10 odstotkov dečkov je gibalno manj kompetentnih, kot je pričakovati za njihovo starost. Včasih otrok ni videti debel, ima na oko povsem primerno postavo, a nima dovolj mišične mase. Taki otroci so najpogosteje gibalno manj sposobni.« Največji izziv je kombinacija prekomerne telesne teže in pomanjkanja mišične mase. Temu rečemo sarkopenična debelost.

»Če torej otroka le gledamo, pa ima ta otrok normalno postavo, ni nujno, da ima tudi dovolj mišične mase. Zato podpiram sistem SLOfit. Ob koncu aprila imajo v šolah teste, saj se jih spomnite, tapkanje, vesa v zgibi ... Nekatere šole na podlagi rezultatov organizirajo posvetovanja s starši o otrokovem telesnem in gibalnem razvoju. Vsak starš se lahko sam pozanima o tem. Iz lastnih izkušenj vam povem, da sem ravno tako kot na govorilne ure k učiteljici matematike hodila na govorilne ure za telesno vzgojo.«

V obravnavi je tudi predlog, da bi podatke telesnovzgojnega kartona imeli tudi pediatri, ki bi tako dobili boljši vpogled v otrokovo zdravje. »V osnovnih šolah so vsi otroci vključeni v sistem SLOfit, v srednjih šolah je vključenih okoli 65 odstotkov dijakov. Tako kot je dijakom jasno, da bodo na leto pisali toliko in toliko testov iz matematike, bi se morali zavedati, da bodo enkrat na leto opravljali test pri športni vzgoji.«

Berite deklaracije na izdelkih

Še z enim praktičnim nasvetom nam je postregla sogovornica, ko je v roke prijela ovitek sladoleda, ki ga je pojedla.

»Vedno poglejte deklaracijo. To lahko naredi vsak. Če na deklaraciji sladoleda mleko ni na prvem mestu sestavin, potem ne jemo sladoleda, ampak ledeni desert.«

Ko kupujete marmelado, preverite sadni delež, pa boste hitro ugotovili, ali kupujete sladkor ali sadje. »Mi priporočamo pestro, mešano prehrano. Visoko mastna, visoko sladka in visoko slana hrana ni za naša telesa, in pika.« Včasih smo takšno hrano jedli le ob praznikih, danes jo uživamo nekajkrat na teden. Vsak dan pijte vodo in nesladkan zeliščni čaj, drugega ne potrebujete. Vse preostalo pustite za posebne priložnosti in takrat v njih uživajte brez slabe vesti.

Besedilo: Maja Sodja. Fotografije: Shutterstock.