“Nehaj se že cmeriti, saj ni tako hudo.” “Posodi fantku avtomobilček, ali ne vidiš, kako joka.” “Me ne zanima! Tako se ne obnašamo.” Vse te vzgojne fraze ste gotovo že kdaj slišali ali pa jih v trenutku frustracije uporabili sami. So ostanek nekih preteklih vzgojnih modelov in naših družinskih vzorcev, ki se prenašajo med generacijami. Zakaj so problematične?
Ker otroke ropajo sposobnosti empatije in prepoznavanja lastnih čustev.
Čeprav se vam morda zdi, da je v sodobnem “trdem” svetu bolje, če bo tudi vaš otrok bolj robusten, mu s tem delate medvedjo uslugo. Empatični otroci bodo namreč lažje vzpostavili in vzdrževali socialne stike, bolj bodo tolerantni, s tem ko ste vi empatični do njih, pa jih učite zaznave in obvladovanja njihovih lastnih čustev, s čimer bodo v resnici bolj odporni na stres in ne manj.
- Preverite tudi: Ali pri sebi opazite te zgodnje znake demence? Niso tako očitni
In kaj je narobe s stavki iz uvoda?
Prvi zanika otrokova čustva in ga spodbuja, da jih zatre. Jok je naravni filter, in če ga otrok ne sme uporabljati, bo negativno čustvo bodisi potlačil, kar vodi v depresijo, bodisi ga bo pretvoril v agresijo – do sebe ali do drugih. Nam se ne zdi tako hudo. A zavedajte se, da otrok marsikaj – padec, sram, izgubo – doživlja prvič in zato toliko bolj intenzivno. Pustite, da čustvo privre na plan in da otrok s pridobivanjem tovrstnih izkušenj sam pride do spoznanja, kdaj je “tako hudo” in kdaj ne.
Ne silite otroka, da vedno izpolnjuje želje drugih in zatira lastna občutja. Bo morala deklica tudi, ko bo odrasla, privoliti v spolni odnos samo zato, da ne bo moški prizadet? Drži, primer je ekstremen, a priučeni koncept je precej podoben. Prav in lepo je, da otrok čustva drugega prepozna. A resnična zmaga bo, ko bo ob upoštevanju lastnih želja sposoben skleniti kompromis – seveda ne vedno in ne za vsako ceno.
Še k tretjemu stavku: Moralo bi vas zanimati. In če neko vedenje ni želeno in ste odločeni tam postaviti mejo, morate hkrati poskrbeti tudi za vzgled in ponuditi sprejemljivejše vedenje, ki te meje ne krši.
Na primer: Drug na drugega ne kričimo, se ne zmerjamo in se ne udarjamo. Prav pa je, da poveš, ko te nekaj moti ali prizadane in se o tem pogovorimo, ko se pomiriš. Med tem pa daj jezo ven iz sebe tako, da močno zatopotaš z nogami ob tla.
Predvsem bodite pozorni tudi na lastno vedenje, čustvovanje in komunikacijo z drugimi. Otroci so v prvi vrsti vaše ogledalo.
Prisluhnite podkastu z Borutom Pahorjem! 🎧
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
