Matjaž Šerkezi (PZS): "Bivak pod Skuto je postal skoraj glamping" (o pasteh pohodništva in varnosti v gorah)

Matjaž Šerkezi (PZS): "Bivak pod Skuto je postal skoraj glamping" (o pasteh pohodništva in varnosti v gorah) (foto: Profimedia) Profimedia
28. 5. 2021

Tokrat o malo manj lepi strani obiskovanja gora: o naši neodgovornosti, (ne)varnosti in nepoznavanju vsega, kar se tiče pohodništva. Čisto vsi se lahko pred izletom v gore še bolje pripravimo! 

V zadnjem letu so naše čudovite gore postale zelo priljubljene - obiskalo jih je več Slovencev kot običajno in zagotovo poznate koga, ki se je na novo navdušil nad izleti v hribe ter kupil svoje prve pohodne čevlje. Pohvalno! Čeprav je pri tem veliko dobrih strani, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija in gorski reševalec Matjaž Šerkezi opozarja, da množično obiskovanje gora prinaša s sabo tudi neprijetne posledice: 

"V Planinski zvezi Slovenije si prizadevamo za razpršeno obiskovanje gora. Zato vse obiskovalce gora pozivamo, da poleti ne obiščete le Triglava, ampak tudi druge konce gorskega in hribovskega sveta. Kadar je na primer največja gneča na Veliki planini, ste lahko že 50 m višinske razlike stran popolnoma sami na drugem vrhu. Pri izbiri manj znanih vrhov vam lahko pomagajo planinski vodniki in zemljevidi Planinske založbe. Ker smo v gorskem svetu le začasni obiskovalci, upoštevajmo pravila planinskega bontona." 

Za popularnost izletov v naravo so v veliki meri kriva tudi družbena omrežja in čudovite fotografije vplivnežev ter ostalih, ki razkazujejo lepe razglede in najrazličnejše sladice iz planinskih koč. Tudi do tega je Šerkezi precej kritičen: "Bivak pod Skuto je postal skoraj glamping, kar se (na žalost) pozna v povečanem številu nesreč. Mediji in družbena omrežja objavljajo informacije, ki so subjektivne – kar je za nekoga lahek vzpon, je zame lahko težek napor. Klopce s srčki in sladice privabljajo več ljudi tudi na težje dostopna območja." Zelo pazljivi moramo torej biti, da cilj izberemo glede na svoje fizične sposobnosti. 

Katere so najpogostejše napake, ki jih naredijo neizkušeni pohodniki? 
  • "Slaba informiranost,

  • podcenjevanje naših hribov (kljub temu da so poti dobro označene, zahtevajo izkušnje in dobro pripravljenost),

  • predvsem pa novi zemljevidi – tujci imajo starejše različice in se zato izgubijo."

Mnoge zavedejo objave na družbenih omrežjih in slaba pripravljenost. Matjaž Šerkezi omeni še nepoznavanje opreme, ki je sicer dobra, "a cepin, dereze in podobni deli opreme so lahko nevarni, če jih posameznik ne zna uporabiti". Seveda je tu še slaba obutev (čevljev za tek ne morete obuti, ko greste na kakšen hrib) in pa naša (slovenska) trma - če se vreme poslabša, se neradi obrnemo, ampak raje nadaljujemo in potem zaidemo v težave.

Matjaž takoj našteje nekaj primerov z Velike planine, ko pohodniki v poletnem času s seboj niso imeli toplejših oblačil in jih je na izletu presenetilo vreme. Takrat se odzovejo gorski reševalci, ki so nemalokrat ljudi morali reševati (čeprav bi pohodniki že s primerno opremo kot so topla oblačila, to lahko preprečili sami). 

Preden torej skočite na naslednji hrib, OBVEZNO preverite vremenske razmere, delovni čas koč in prehodnost planinskih poti. V nahrbtniku pa naj ne manjka prva pomoč, kapa, rokavice, topla oblačila (ja, tudi poleti!) in kratek načrt ture. Cilj prilagodite otrokom oziroma starejšim, spomladi pa naj le-ta ne bo visoko leteč (Triglav raje prihranite za avgust ali september, pravi Matjaž). 

Če vas zamika, da bi stopili še dlje in se povzpeli na ferate, se obrnite na planinske vodnike PZS in gorske vodnike in nikakor tega ne naredite sami. Najprej izpopolnite znanje, da boste kasneje lahko varno uživali. Za vse pohodnike pa je priporočljivo, da se včlanijo v lokalno planinsko društvo, saj z včlanitvijo poleg zavarovanja za tuja gorstva, kjer so zneski ob poškodbah lahko vrtoglavi (3000 € in več), postanejo del velike planinske družine in s pomočjo strokovnih kadrov v društvu gorski svet obiščejo varneje.

Matjaž izpostavlja tudi, da se na lastno roko ne lotevajte športov, s katerimi še nimate nobenih izkušenj. "Pozimi je bilo v porastu kupovanje turne smučarske opreme in posledično smo masovno vozili poškodovance z Velike planine zaradi zvinov in zlomov nog. Turna smuka je povsem nekaj drugega kot običajno smučanje. Trenutno pa se dogaja množično kupovanje gorskih in e-koles. Z njimi lahko pridemo visoko, problem pa nastane, ko se obrnemo navzdol – ljudje, ki nimajo osnovnega znanja o pravilni tehniki spusta vožnje in o osnovnem položaju na kolesu, se lahko hudo poškodujejo."

Kakšni planinci pa smo Slovenci po Matjaževem mnenju?

Po njegovem imamo gore precej radi in se vedno znova vračamo. Smo odgovorni in večinoma poskrbimo za svojo varnost. To se je spremenilo v zadnjem letu, ko se je povečalo število neizkušenih planincev, ampak Matjaž pravi, da so na PZS to vzeli kot izziv: "Da jih usposobimo glede primerne opreme, izpopolnimo znanje o opremi in jih spodbudimo k včlanitvi v planinska društva." Je pa razočaran nad nečem drugim, kar prinesejo s seboj obiskovalci gora: "Razočaran sem nad smetmi v gorah, ker jih je kar nekaj, od pločevink do cigaret, papirčkov čokoladic, cigaretnih ogorkov ..." 

Zavedati se moramo tudi, da planinske koče niso visokogorski hoteli, zato ne pričakujmo tekoče vode v obliki prhe in zrezkov s krompirjem. Šerkezi lepo opiše, zakaj se pravzaprav tako radi zatekamo v naravo: "V gore gremo po vtise in po drugačen način življenja kot ga imamo doma – to nas oblikuje. V gorskem svetu smo zgolj obiskovalci, to je dom živali in rastlin." Opomnimo se na to, ko bomo hodili mimo označenih planinskih poti in od prijaznih oskrbnikov koč zahtevali enak meni kot ga dobimo v restavraciji v centru mesta. 

Za konec pa Matjaž sporoča še to: 

"Užijte naše gorske lepote, odnašajte smeti v dolino (tudi cigaretne ogorke!), spoštujte naravo in predvsem VARNEJE V GORE. Prinesite iz njih čim več lepih vtisov. Zapomnite si: PAMET NAJ BO V GLAVI, NE V PAMETNEM TELEFONU!"

Matjaž Šerkezi (strokovni sodelavec PZS)

Po intervjuju pripravila Anja Horjak